Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
ADVERTISEMENT
SLOV. DEUVSKA
Ustanovljena dne 10. avguata
1908.
I, 1 . * V
PODPORNA ZVEŽI
lnkorporirana -- aprila U>W)
v ilriavi Penit.
Sedež: Conemaugh, Pa.
O LAVNI URADNIKI:
Predseilnik: Ivan Prostor, 1098 Norwood Bil., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: Josip Zorko, B. F. D. 2, Box 113, Went Newton, I'd.
Glavni tajnik: Blai Novak, 20 Main Street, Conemaugh, l*a.
1. I'oiu. tajnik: Frank 1'avlovcič, 20 Main Street, Conemaugh, Pa.
2. Poni. tajnik: Andrej Viilrieh, 20 Main Street, Conemaugh, Pa.
Blngajnik: Joaip žele, 6302 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Pom blagajnik:: Anton Hočevar, R. F. P. 2, Bo* 27, Bridgeport, Ohio.
NADZORNI ODBOR:
Predaednik natlz. odbora: Joaip Petrael, Box 9.>, Wiilock, Pa.
1. nadzornik: Nikolaj PovJc, 1 Crab St., Namrey llill, X. S. Pittsburgh, Pa
2. nadzornik: Ivau GroAelj, 88o K. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNIODBOB:
Predsednik Por. Odbora: Martin Oberian, Box 72, Kast Mineral, Kuua.
1. Porotnik: Frane Terop*ič, B. F. D. 3, Box 146, Fort Smith, Ark.
2. Porotnik: Josip Golob, 1916 So. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. Joaip V. Grahek, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa.
v URADNO GLASILO:
Glas Naroda, 82 Cortlaiult St., New York City, N. Y.
Cenjena druStva, oziroma njih uradniki, mi uljudno prošeni, pošiljati vae
dopise naravnoat na glavnega tajnika ia nikogar drugega. D^nar i.aj se poillja
•(lino potom Poitnih, Expresnih. ali Baoinih denarnih nakaznic, nikakor pa ne
K torn privatnih čokov. Nakaznice naj ae naslovljajo: Bias Novak, Conemaugh
posit Bank, Conemaugh, Pa., In tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poroei
lom na naalov gL Ujaika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajuika kake
pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, tla se v pri
hodnje popravi.
Socialistična izobrazba.
Z naraščanjem socialistične
stranke postaja vprašanje sociali
stične izobrazbe organiziranega
delavstva od dne do dne bolj pe
reče. Komurkoli je na bodočnosti
stranke in delavskega gibanja
sploh kaj ležeče, mora priznati,
da brez temeljitega socialistične
ga znanja ne dobimo podlage, nn
kateri bi bil mogoč trajen razvoj.
Tako enostaven socializem ven
dar ni, da bi ga mogel delavec do
volj temeljito spoznati in razu
meti brez nauka. Saj objema so
cialno vprašanje vse panoge živ
ljenja in to polje je tako obsež
no, da ga ne more nihče objeti s
samim čutom.
Nihče ne more biti prepričan
socialist, če ne pozna socializma.
In da nam zelo manjka takih pre
pričanih socialistov, da vsled te
ga tudi vsi naši uspehi niso taki,
kakršni bi lahko bili in kakršni
I bi morali biti, je pač tako gotovo,
da ni treba posebnih dokazov za
to.
Delavec, ki rtu _ pozna in razu
me socializem, bo vedel, da za
njegov razred ni rešitve brez so
cialnega preobrata. Xjenm bo ja
sno, da je razredni boj neizogi
ben, da se morajo za ta boj zbra
ti vse delavske moči. Jasno mn
bo, da mora delavstvo zmagovati j
le, če more dograditi svojo orga
nizacijo na političnem, strokov-!
nem in gospodarskem polju. In če 1
ho imel to spoznanje, ga ne bo
nič na svetu moglo odvrniti od e-1
dine prave poti.
Nasprotno pa bo delavec brez
dobrega socialističnega znanja
vedno nezanesljiv. Vsaka dema
gogija mu lahko postane nevar
na. Ce mu more nasprotnik po
st reči z lepšimi frazami kakor so
cialist — in to res ni težko — ga
bo lahko odvedel v drug tabor,
tako razdejal delavski enoto, u
ničil delavsko bojno moč in tako
7. delavsko pomočjo osleparil de
lavstvo.
Lahko se pravi, da socialistov
brez znanja sploh ni. Kdorkoli si
domišlja, da je socialist, pa ne po
zna socializma, se moti sam o se
bi. Lahko je član strokovne ali
gospodarske organizacije, lahko
je prijatelj ali pristaš stranke, to
da socialist še ni. Stranka še ne
ne more vedeti, kateri veter ga
odpihne.
Kakor demagogija nasprotni
kov, tako tudi osebne simpatijo
ali antipatije ne bodo mogle pre
:notiti resničnega socialista. Kaj
ti vedel bo, da so načela neka.'
druzega kakor osebe. V organizi
«iji ne bo, ker so mu oči ali brki
tega ali onega aodruga všeč, pa
tudi ne bo uhajal iz organizacije,
če mu obleka ali inauirc enega al«
drugega sodruga ne ugajajo. Nje
gova disciplina 1m> utemeljena v
spoznanju, ki ga bo varovalo vsa
ke zmote temperamenta.
A se !e kadar bomo imeli do
volj takih sodrugov, bomo lahko
napredovali.
Kako naj jih pridobimo?
To je vprašanje, katerem'.-, r<
ne smemo na noben na<'in več iz
ogibati. Kajti čim več. imamo pri
«ta*rv, tem važnejše in aktualnoj
se je to vprašanje.
Težave so res velikanske. Zlo
ni samo med delavstvom, ampak
"Aa globoke korenine v sloven
skem narodu sploh.Med buržva/.i
jo ni nič bolje. Le da nas to ne
sme tolažiti. Delavstvo mora skr
beti zase, ker ne bo nihče drug
skrbel zanj. In posebno sociali
stične izobrazbe mu ne bodo po
dajali ne liberalci, ne klerikalci,
ne le zato, ker je sami nimajo,
ampak tudi zato, ker niso tako na
glavo padli, da bi si sami vzgajali
nasprotnike. Kakor se mora de
lavstvo osamosvojiti na vsakem
polju, tako tudi v izobrazbi.
Eno sredstvo delavske izobraz
be, o katerem smo že neštetokrat
govorili, je časopisje. Temu je
pri nas trdo postlano in sicer
največ zaradi tega, ker izpolnjuje
svojo pravo nalogo in ker je med
našim ljudstvom premalo soei
alizma.Odtod tiste večne tožbe.da
so socialistične časopisi pretežki.
Bila bi pa vendar največja nesre
ča, če bi se socialistični list hotel
ravnati po teh tožbah, kajti te
daj bi ne smel biti več socialisti
čen. Za vsakovrstne marne in
Čenže bi bila škoda vseh velikih
žrtev, ki jih zahteva izdajanje so
cialističnega časopisja. To je itak
že preobilno preskrbljeno v dru
gih časopisi. Socialističen list pa
mora vzgajati socialiste. To je
njegova naloga.
Toda list je le eno sredstvo.
Važen je, ker trajno vpliva na
svoje čitatelje in ker je vedno
pripravljen na boj z nasprotni
kom. Enega pa ne more izpolnje
vati: List ne more dajati delav
stvu sistematičnega pouka. Tudi
knjiga ne more tega, dasi je tudi
ona zelo važen pripomoček.
Za sistematičen pouk je treba
šole. Poizkušalo se je tudi s tem.
Uspehi so bili doslej nezadostni.
Razlogi so zelo enostavni. Pri
manjkovalo je učnih moči, pri
mernih prostorov večinoma ni bi
lo, sredstev, brez katerih se nič
ne opravi, Se manj. Največje zlo
pa je vendar to, da ni bilo prave
organizacije, ki bi skrbela ,da se
odpravijo nedostatki.
•Z vsestransko dobro voljo bi se
pa gotovo prišlo tudi tem teža
vam v okom. Tudi za že obstaja
joče organizacije, prav posebno
strokovne, je važno, da dobe njth
člani boljšo izobrazbo, ker se brez
nje nikdar ne bodo rešili onega
zla, ki ga najbolj čutijo: Fluktua
cije svojih članov. Ce bi te orga
nizacije resno pomagale, bi se la
hko ustanovila učna organizaci
ja, katere uspehi bi desetero po
plačali vsako žrtev. '
Slovenski narod v Ameriki se
po pravici laliko imenuje deluv -
ski narod. Njegovo politično in
gospodarsko stremljenje mora Ni
ti delavsko. In če spoznavamo,
da .it* rešitev delavstva le v socia
lizmu, prihajamo neizogibno do
zaključka, tla mora biti slovenska
politika v Ameriki KocialiKtkna.
Na&a politična važnost ne I »o
nikdar merila po pravknofcti,
ampak po naši moči. To .je glavno
pravilo v politiki, in kdor ^rifa
kuje kaj druzega, mora doživeti
j razočaranje.
Da je večina ljudi siromašnih,
ni vzrok, ker se dovolj ne pridela,
ampak ker se prid«!, n » hegostv >
neenakomerno deli.
Poljska brigada.
lz NVashingtoua poročajo, da je poljska bri
gada, ki je bila v avstrijski službi, revoltirala in
zapustila vrhovno poveljniitvo. Za razlog nava
jajo, da je mirovna pogodba z Ukrajinci povzro
čila velikansko nezadovoljnost med Poljaki. Bri
gada je baje nekje v severni Bcsarahiji in dozdev
no nastopa samostojno.
I)a je mirovna pogodba z Ukrajinci raz
burila Poljake, ki zahtevajo holmsko gubernijo za
Poljsko, se je že poročalo. Kdo ima v tem vpraša
nju bolj prav, je težko reči, dokler se ne izvede
tam ljudsko štetje na popolnoma nepristranski
podlagi. Kakorkoli pa že je, mislimo, da je v vsa#
keiu kraju, kjer so o njegovem pripadanju spori,
edino pravična metoda, da se vpraša prizadeto
ljudstvo samo. S tega stališča so tudi vsi sepa
ratni miri, ki se sedaj sklepajo, od muh, in ne mo
rejo imeti niti najmanjše veljave, kadar se bo
sklepal splošni mir. Vsa vprašanja, ki jih kaj
zerska tolpa sedaj po svoje "rešuje", so nekoliko
več, kakor narodna vprašanja; ker je bodočnost
Evrope in vsled tega bodoči mir od vsake posa
mezne rešitve kolikor toliko odvisen, so to vse
mednarodna vprašanja. Med Wilsonovimi mi -
rovniini pogoji je eden, ki se nanaša na to in ki
je zelo zdrav; to je namreč zahteva, da se morajo
vsa taka vprašanja rešavuti pred internacional -
niiu forumom. Ako se bojujemo res za trajen
mir, kar se more reči le o pravičnem miru, tedaj
se kajzerjevi tralmnti zelo motijo, misleči da bodo
"urejevali" bodočo karto Evrope s takimi sepa
ratnimi pogodbami.
Kar sc tiče poljske brigade, bi bilo poročilo
tudi tedaj verjetno, če ne bi bilo nobene holmske
afere. Kaj naj namreč poljske legije še delajo v
avstrijski službi?
Ko je izbruhnila vojna, so Poljaki smatrali
Rusijo za največjo sovražnico. Če ne popolnoma,
je bilo to vsaj deloma razumljivo. Carizem, ki je
tedaj 3e gospodoval, pojasnjuje to. Ni se čuditi,
k da niso Poljaki verjeli carjevim obljubam, ker jim
sploh nihče ni verjel. In ker so videli v Kusiji
glavno nevarnost, »o se organizirali proti njej.
Ravno poljski socialisti so bili najbolj aktivni pri
ustanavljanju poljskih legij. Pri tem jim pa
praktično ni kazalo skoraj nič druzega, kakor da
so se pridružili sovražnikom Rusije in poljske le
gije so na ta način prišle pod avstrijsko, oziroma
nemško komando.
Razumljiva je torej bila stvar; vendar so bile
v teh računih pomote. Težko bo trditi, da se je
Poljakom v CSaliciji kaj bolje godilo, kakor na
Ruskem. Le tedaj bi se moglo priti do takega skle
pa, če bi se sodilo po buržvazni ideologiji. Poljski
žlahčiči so bili veliki gospodje v Avstriji. Ker jim
je bila politika zgolj kupčija, so prodajali vladi
ob vsaki priliki svoje glasove in barantanje se jim
je izplačevalo. Napram Rusinom v Bukovini so
bili po krivem protežirani; volilna geometrija je
bila izdelana popolnoma na škodo Rusinov; na
vseučilišču v Lvovu so bili Rusini zapostavljam.
Ali vse to ne izbriHe dejstva, da je bilo poljsko
ljudstvo v Avstriji do skrajnosti zanemarjeno, da
je trpelo strašno ntaterijalno bedo, da so vsako
leto ljudje tuintam umirali od lakote, in da so bili
duševno bolj zapuščeni, kakor v katerikoli drugi
deželi.
Kur se tiče Poljakov na Pruskem, je pa ne
vtajivo dejstvo, tla se delavnemu ljudstvu social
no ni bolje godilo, kakor v Rusiji, nacionalno pa
»u vsak način slabše. Rusko Poljsko je kljub ru
skemu uradništvu ostalo poljsko; če se danes ta
dežela razglasi za samostojno, ni treba nič dru
zega, kakor zapoditi nemške uradniške in mili
taristiene bandite, pa je poljska. V Nemčiji ni
tako. Tant so nekdanje poljske kraje sistema
tično germanizirali, poljsko prebivalstvo silama
spravljali v druge kraje, na njih mesto pa naselje
vali Nemce. Ako bi bila vsa nekdanja Poljska
prišla pod Prusijo, bi bila danes vsa dežela ger -
manizirana in poljski nurod razkropljen kakor
Žid je.
Nacionalno je bila Nemčija Poljakom bolj
nevarna kakor Rusija. Razun tega je uvaževati še
drugo dejstvo, ("nrizeni je bil Poljakom silno
okruten. Toda Rusija je dozorevala za revolucijo
in Poljaki bi bili morali vedeti, da pomeni osvobo
I jena Rusija tudi zanje svobodo. Računati pač ni
bilo lahko z revolucijo tekom vojne; tudi Trockij
na primer jo je pričakoval šele po vojni. A tedaj
1 jo je bilo pričakovati tako zanesljivo kakor astro
| nomično preračunjen solnčni mrk. Tedaj ne bi bil
več ear odločeval bodočnosti Poljakov.
Pa tudi če l»i bila izbruhnila revolucija te
| kom vojne, bi bili njeni pogoji vse drugačni, ako
ne bi bila Rusija vojaško poražena. Tudi to je
vpošteval Trockij; v svoji knjigi pravi, da poraz
; Rusije lahko pospeši revolucijo, ampak obenem jo
. notranje oslabi.
Rusija je bila poražena. Tega niso storile
j poljske legije. Vojaški poraz Rusije je zakrivil ca
rizetn in avtokrntični sistem, spojen z desorgani
zacijo in korupcijo. Ni res, kakor se večinoma tro
bi, da je revolucija povzročila poraz, ampak res
je, da ga revolucija ni mogla več ustaviti.
Poljske legije niso premagale Rusije, ampak
' nekoliko so vendar pripomogle, da je bila prema
! «ana; z organizacijo teli legij je bila spojena splo
' sna poljska politika, ki je olajševala nemško pro
■ diranje.
Danes ni več earizma na Rrakem in Poljaki
spoznavajo, da se jim ni < d te strani ničesar bati.
Nasprotno — ee l>i bila Rusija še dovolj močna,
! bi imeli Poljaki v njej najboljšo zaalombo. Am
pak take rekrhainacije ne pomagajo sedaj nič.
Kakršen je položaj, morajo sedaj Poljaki spozna
j ti, da prihaja vsa nevarnost zanje iz Avstrije in
i Nemčije. Vprašanje holmske gubernije ne more
biti najvažnejše zanje. Kaj je bolniška guhernija
v primeri z vsemi Poljaki pod habsburško in
hohenzollernsko nadvlado? Ampak nauk je, ki jim
mora odpreti oči. Ako jemljejo centralne sile Po
ljakom kos remije, ki ga same itak ne dobe, kako
naj sč tedaj pričakuje, tla vrnejo, kar imajo same
v krempljiht
Prostovoljno služiti z orožjem v roki tistemu,
od katerega preti pogin, je absHrdnost. Poljaki
nimajo od Avstrije pričakovati nič dobrega, am
pak vse zlo, zatorej je naravno, da se odvračajo
od nje. In če imajo brigado, ki jc mogla zapustiti
avstrijsko pov« Ijništvo, je verjetno in logično,
da ga je zapustila.
DOPISI.
Chicago, 111.
I'red nekaj meseci je glavni od
bor J. S. Z. vzel iniciativni pred
log, da se Zveza iz delne centrali
zacije dene za korak bolj na sta
lišče avtonomije, to je, ako se pri
javi gotovo število članov, dobe
svojo sekcijo, katera pa je še ved
no del skupne Zveze, s skupnim
glavnim tajnikom. Brez vsaekga,
posebnega razkladanja menda
vsakdo ve, da hrvatski sodrugi iz
dajajo svoj list v hrvatskem je
ziku, v katerem morajo odmeriti
še gotov prostor za srbske sodru -
ge, ki ne z;iajo citati latinice. Slo
venci imamo svoj list Proletarec,
pisan v slovenskem jeziku. Ako
torej hrvatski sodrugi izdajajo
svoj list v hrvatskem jeziku, po -
tem je skrajno smešno in neraz
umljivo od njih, ako zanikajo na
rodnosti, katere obstoje. To je
eden izmed mnogih izgovorov, ka-'
tere rabijo hrvatski sodrugi v jav
nosti, kadar žele disk redit irat i
slovenske sodruge in jih prikazati
kot nacionalne šoviniste. Ko je
bila na splosncm glasovanju ini
ciativa za slovensko sekcijo spre
jeta, so pričeli gotovi karakterji
študirati, kako naj se to splošno
glasovanje ovrže. Brskali so po
pravilih. V pravilih nikjer ne sto
ji zapisano, če ^ua ali pa nimn gl.
odbor pravico izdajati iniciativne
predloge, ampak hrvatski sodru -
gi, ki štejejo po krivici večino gla
sov v glavnem odboru, so sklenili,
da je bilo glasovanje protipor.tav
no, in mir ber.tdi. Nasprotno pa na
•trani 2:J, toika 31 stoji zapisano
sledci-e: Ako potrebno, g!. odh">r
lahko nastavi gl. tajniku pomoi -
nika, kateri začno vodi zapitnik
na sejah glavnega odbora. — Kd">
jc torej pomočnik gl. tajniku, k?
morn pO pravilih vftditi zapisnik
gl. odbora? l'omočnik gl. tajnika
| je drug Cvetkov, ki pa Se ni napi
' Hatl riti enefra Z(\p}: "il:.? <•] od
• bora.
Še predno so ljubljenci Cvet ko
va razveljavili prvo splošno gla -
sovanje o avtonomnih sekcijah, je
bilo podpisanemu dobro znano,
kje da klikarje čevelj žuli. Takoj
potem ,ko je bil znan rezultat gla
sovanja, mi je nekdo, ki se baha,
da ima veliko besedo pri udruže
nju broj fi, rekel doslovno: "Slo
venci ste odglasovali za svojo av
tonomno sekcijo, toda kaj pa vam
bo to koristilo, ker vam mi Hr
vatje nočemo dati novca, da l>i si
vi krpali finance pri Proletarcu."
Kaj to pomeni? To pomeni, da
tem ljudem ni prav nič za kaj
druzega, kot edinolc za tiste »i
sočake, kateri so naloženi na Ka
sparjcvi državni banki.
Razume se, da bodo bičal! in za
bavljali na vse načine, predno bo
do dali svoje krivično bosovst vo
iz rok. Ti ljudje imajo pri J. ,S.
Z. privilegij, sličcn onemu, kakrš
nega imajo veleposestniki, ki so
vpisani v deželni deski vojvodine
Kranjske. Slovencev je največ v
J. S. Z. in imajo tri člane v gl. od
boru, Hrvatov je manj, pa imajo
6 članov v glavnem odboru, Srhi
pa nobenega ne. To je listi slovo
či falsificirani socializem, kate -
roga prakticirajo na Kacine Ave.
v Chicagi.
Kaj pa kongres? Well, lahko sc
kongres vrši, in lahko sc tudi pri
peti, da hodo oblasti vse udele -
žence poslale na ričot. In l;aj po
tem? Nič. Hrvatski sodrligi hi z
vsemi štirimi dokazovali, da so
vsega trga Slovenci krivi. I,e ni
kar f»i no domišljajte, cenjeni
Cvetkovi pri .ta:.i, d t sc kdo bo.i!
vami na kongresu polemizirati
Je pa nekaj dru^e^, ce hi na
prav oblasti pustile pri miru To
je denar. Kongres hi stal okvoir
Sstt tisoč dolarjev, f,« rajie ve:,
kot pa manj. Čc hi sc vrftil kon -
gros in čc hi pristaši R. S. 110 ho
teli zamenjati t ol stoja list vn mi so
cializem, potem lahko mirne vesti
žc dims /aati vim čo\'jo in klo
I buk, da bi ves kongi'cs nc lc zbli -
žal, temveč es poostril razdor v
Jugoslov. Koc. Zvezi. Edino, kar
1 ti naredili, bi bilo to, da l>i pome
dli blagajno Zveze, in potem, ko
Iti bili enkrat suhi, bi pa rekli hr
vatski sodrugi, tla naj se ločimo v
božjem imenu. Ako že večina hr
vatskih sodrurov želi kongres, po
tem naj ga sami tudi finaneirajo,
ne pa da bi tisočake slovenskih de
lavcev vrgli skozi okno. Kdo je
puskar, social patriota i militari
st«, tega ne more dokazati lokalni
kongres J. S. Z., in tega niti ne
more izreči konvencija splošne so
cialistične stranke v Ameriki. Se
le po vojni, prijatelji ntoji, bo sve
tovni kongres Internationale imel
pravico in moč izjaviti, kdo je bil
puskar, in kdo je bil pacifistični
frazeolog.
Soclrugi, povejte mi, če ni greh
da bi na eni strani beračili za pod
poro Prolctarca, na drugi pa brc?
vsake koristi zabili tisočake. Mi
nočemo kongresa, pač pa hočemo
avtonomne sekcije.
Nismo za to, da bi se zalum •
pali po nepotrebnem tisočaki, ka
tcrc so delavci po kvodrih in nik
l.iih znosili skupaj. Slovenski so -
! drugi žele novih knjijr in hrofiu -
I rie, katere bi lahko založili, če se
jotresemo prisilne in polovične
j centralizacije. Od suficita pri
knjigah bi lahko pokrili deficil
pri listu in odpadla bi nadležna
beračija. Mi želimo iztegniti agi
i tncijo in organizacijo v najšir
sem smislu, tega danes ne more
mo, ker nam umetna večina za
stavlja pot.
Ze več let sem član jrbivnrjii
odhor.i J. S. Z, pa i e hočem po
vfcdati resnico, pote m ne kače ni
|dnj.~e"a, kot konžtatirati, da v te
! paVedrani or-ntralizat iji sLe ni hi
jlo n;.:-.dur Ukreneta prij.i'eljstva
i K iv:.anje med Sloven, i. Hrvati ir
i Srhi je bilo sistematično. Ni res'
i da s»- nesoglasje samo zdaj kaže
| odlu.r je sod mg Iv Kristan v A
! nioriki, Zelo bi mi bilo v See, če bi
ime članstvo odpoklical.* od le ne
prijetne službe, ampak sam pa ru
odstopim, dokler slovenski sodru
gi ne dol»a, kar je njihovega. V
slučaju, da bi sedanja iniciativa
Jcluba St. 1 ne bi bila »prejeta, kaj
potem J T Siguren sem, da bi po
tem kakšen srbski ali pa slovenski
socialistični klub vzel iniciativo,
da naj se dosedanji glavni odbor
razpusti in izvoli nov, perccntual
no po številu članstva. Za tako
iniciativo bi glasovalo tudi veliko '
hrvatskih sodrugov, ker če ne, bi
se pokazali preveč egoistične. Po
sprejetju take iniciative bi pri -
staši R. S. v glavnem odboru na
enkrat izgubili večino in kontrolo.
Prisegel bi laliko, da bi pri "Stra
ži" skakali kot maček, če mu
vtakneš gorečo žveplenko pod
rep, in hitro poskrbeli, fla bi lir
vatski klubi začeli pošiljati ini
ciativne predloge za delitev na
avtonomne sekcije.
Želim, da se tem komedijant na
redi enkrat konec. Apeliram na
vse slovenske, srbske in hrvatske
sodruge, da naj se nikar ne ozira
jo na "Apel" hrvatskega kluba
št. 3, Pittsburgh, Pa., temveč vsi
glasujejo proti kongresu iu za av
tonomne sekcije v J. S. K.
Frank Šavs.
Detroit, Mich.
Kakor izgleda, se Sodrugi 7.a
nase razmere v Zvezi dobro zani
majo, in krepko odlašajo v "Pro
letareu ". Toda ena stvar je, o ka
jten, mislim, se Se ni dovolj raz
pravi jalo, namreč o pravih moti
vih, ki se skrivajo za zahtevo skli
canja izrednega kongresa od stra
ni hrvaških članov Klav. odbora
. Vo za^'ijih poizkusih tukaj
šnjih fanatikov, na čelu jim ueki
•lan gl. odbora, se da sklepati
[da ge zahteva izrednega kongre
sa samo nadaljevanje tistega de
la. katero tukajšnjim fanatikom
j m uspelo pri detroitski okrajni
; organizaciji, kjer so slovenske so
! dmge tožili, da so "izdali'* raz
JNlei. boj, kor se za
j Mov. Rep. Združenje. Ker w n.
j meriš!«i sodnici ne dajo farhati
so se odločili, da nafarbajo sv«,je'
hrvatske sodruge na kongresu in
na ta način pri rede za slov. so
jdni?e v J. S. z., ki se strinjajo ,
1 minimalnim so«-, programom, da
I ima v»ak narod pravieo odločati
<» svoji usodi, nekakšen "sodni
dan nekakšen dan moralnega
teonzma i,, prekletstva. X„ teni
i °A"?r?su,'!e bodo P° nJ'h mnenju
o. k02'1 0(1 ovčie, "pravoverni
«xl krivo verni h ". Propaganda za
'o je ze dalj časa v teku.
Kako bodo to izvedli, če se kon
gres res vrši, je težko reči; naj
bolj brihtne glave med brihtni
mi menijo, da se bo vse lepo urc
<»'o, "po pravilih", podlaga
pravilom bo pa načelo: vse ali
nic. Kdor se postavi na to »tali
|«<c, ta res ne more zagovarjati
me druzega, kakor zadeve vsega
s\eta, zato mu ne more biti le
žeče na jugoslovanskem vpraša
nju. m njega pravični rešitvi v
sedanji vojni.
Njih stališče objemlje samo
dvoje: vsemirje in človeka, zato
10 treba reševati vse politične,
kulturne m gospodarske zadeve s
kosmopolitičnega - maksimalne
ga stalmca. O kulturi na Halkanu
ne smemo govoriti samostojno;
J^ajti s tem l»i se zamerili v nrvi
LT1?"1 "kuI,uri" M nas je pod
j n P° drugi strani bi , p na
nI!!/''''"*,'!880 zampri,i tudi Ar
aMoin, Skipetarom in Ciganom,
ki je. Se nimajo. Samo če govorimo
0 vsem svetu, o vsej zemeljski o
feiwgnemo prvi i„ drupi za
men Na t« način izkažemo po c
n» strani pokornost, pn drutfi p;,
pokrijemo kulturno zrmstalost
iga nov, A ni avtov, itd. s ko
smopolitičnim plaščem, in jil, ta
ko obvarujemo kulturnega kom
promitiranja pred ostalim sve
tom. To pravilo bi lahko raztc.r„j.
•i na vse strani.
skfohaj K,°.V°.rifi na Pr* ° 'lolav
ski obrambi, in ofenzivi če so pa
na drug, strani tudi delavci skeb
m'. m!' iP»0,r, "evarnost, da Sira j k
1 l°de. Zakaj govoriti o po*
JaVn kanonik, ° armadah. uT
na drugi strani delavci, in bistre
J. , "a dHavee - tudi če dotič
' ,,Havci "lepo drve za kajzer
^n,,Kr.P?t" Unioi,i 8°ei.tIistieno
K-publiko?
,judip Postavlja jo 1- o
mopoHi no teorije pred stvar
i ie^ lil' i 1 <e teori
i i«h Č>C V na-ibu-i™j*»h domišlii
■ Ijah okrog «r. s... Toda ^
je m ' ' ^ viko v so se pri "R
. s rasno zmotili, in j„z M0
'1 V !"' kal^' ''o<lo čitatelji "R S "
(.lobn. sedaj za dolnjo ta sle.
ki .um jih jc dajalo omenje