Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 12, 1918, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, March 12, 1918, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-03-12/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-03-12/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-03-12/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-03-12/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 12 March 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-03-12/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Bolgarska vprašanja.
(Konec s 1. strani.)
vlada dobiti večine v sobranju. Zlasti socialisti
in kmečka stranka, ki je v pretežno agrarni Bol •
garski zelo važna, sta z vso silo nastopili proti
vladi in sociulisti so odkrito in brez prizanašunja
napadli samega Ferdinanda. Tedaj si je vlada po
magala z razpustom parlamenta, nove volitve je
pa razpisala tako, da se je volilo tudi v krajih, ki
jih je Bolgarska šele dobila od Turčije.. Razume
se, da so bile temu ljudstvu razmere še popolno
ma nove. I\>d Turčijo sploh ni imelo nobene poli
tične izkušnje in v tem smislu je bilo pač nezrelo.
Vladi ni bilo težko izvršiti na te volily tak pri -
tisk, da -so volili po njeni volji. Le na tu način je
dobila večino, in živ krst ne more reči, da repre
sent ira taka vlada narod.
To je absolutno treba imeti pred očmi. Nihče
nima pravice nakladati bolgarskemu narodu od
govornost za to, kar počenja taka vlada.
Tudi srbski agitatorji bi morali to imeti pred
očmi. Ferdinand je imperialist — o tem ni dvo
ma. Njegove sanje so Simeonovo carstvo. Bil je
ničla, preden so ga posadili na bolgarski tron; a
rad bi bil postal balkanski car.
Ampak to je Ferdinand. Demokracija vsega
sveta pa upa, da ne bodo kajzerji in carji sklepali
miru ,temveč narodi. S tega stališča je postran
ska stvar, kaj misli in čuti Kohuržan, važne so pa
misli in čuti bolgarskega naroda.
Oe ne bi bilo nič druzega, kakor da ostanejo
Srbi in Bolgari sosedje, bi bilo treba misliti na to,
da se napravi ta soseščina prijateljska. Ampak v
stvari je več. Balkansko vprašanje ima razne
strani, pravi dr^Mez, in v tem oziru ima nedvom
no prav. Kna teh strani je ua primer Macedonija.
Naj 'kričita srbska in bolgarska vlada in njiju
agent je -kolikor hočejo, da je Macedonija srbska,
oziroma da je bolgarska — ne eni ne drugi ne
povedo resnice. Macedonija je narodno mešana
dežela. In doslej še nismo slišali ne od srbskih
ne od bolgarskih vladinoVeev odgovora na v pra
šanje: Kako naj se reši macedonski problem, da
bo pravično rešen?
Yes — odgovore že slišimo. Srbija hoče Ma
eedonijo in Bolgarska hoče Macedonijo. Ampak
to ni pravična rešitev, temveč imperializem na eni
in na drugi strani.
Nam je znan en sani način rešitve in ta je fe
derativna jugoslovanska republika, ki naj ol*>ega
tudi Bolgarsko. V tej federaciji l»i morala Ma
cedonia bili avtonomna; le na ta način no l>i
imeli ne'makedonski Srhi, ne maeedon.ski Bolgari
čuvstva, da so anektirani in podvrženi; vendar bi
pa bili eni in drugi ("lani jugoslovanske eelote.
Ideja Jugoslavije brez Bolgarov je sploh ko
mična. Pravi se biti samega sebe po /obeli, če se
zahteva zedinjenje vneli Jugoslovanov, obenem
pa izključuje tak znaten adel Jugoslovanov, kot so
Bolgari.
Ampak taka federacija je potrebna i/, mno
go važnejšega razloga, ker se more le z njo od
praviti tekma /.a tuko/.vuno ravnovesje na Bal
kanu.
Zedinjenje Jugoslovanov moramo zahtevati.
Za koncentracijo gre dandanes vse. In koncen
tracija po narodnost i je najprirodnejšn. Naj se
pa zedinijo Srbi, Hrvati in Slovenci brez Bolga
rov — tedaj se bo Bolgarska zopet čutila potis
njeno v kot in ugroženo; kajti taka Jugoslavija
bi bila močnejša od -Bolgarske in ona bi to sma
trala za nov bukareški mir. To odpade, če postane
sama član federacije. I/ enakega vzroka se bo
pokazalo, da je treba še nekaj več, namreč Se šir
še balkanske federacije, ki ustvari dovolj veliko
gospodarsko ozemlje, da izključi nove spore 11:1
Balkanu.
Bolgarska je bila igrača Nemčije. Naravno.
Battenherg je bil nemški poizkus. Ko je moral
zapustiti tron, je bil koburški Ferdinand nova
preti straža Nemčije na Balkanu. A ker je imela
Nemčija svoje prste na Bolgarskem, jih je tudi
carjeva Rusija vtikala tja. I11 ker so carjevi po
slaniki v Sofiji nastopali kakor satrapi v podvr
t ženi deželi, sta hoteli Avstrija in Nemčija prema
gati ta vpliv s svojim pajacem na tronu. Nič
drugače pa ni bilo s Srbijo, kjer 11. pr. zloglasni
Milan ni bil nič druzega, kakor avstrijski agent.
To izigravanje državice proti državici se ne
more ustaviti drugače, kakor da se zedinijo in za
radi tega ni politika, ki izključuje Bolgare a pri
ori, ne jugoslovanska, ne v interesu trajnega
miru. Vsaka propaganda, ki ščuje en del Jugo
slovanov proti drugemu, pa naj prihaja od srb
ske ali bolgarske, od slovenske ali hrvaške strani,
je pregrešna. Kdino s pospeševanjem solidarno
sti se more doseči cilj, za katerim gre zdrava de
mokracija vsega sveta.
Socializem in vera.
\
(Konec.)
Ker je socialno-demokratična stranka inter
konfesioualna, nrora izključiti cerkev kot isto -
vrstni faktor v državi ter stremiti za tem, da se
cerkev odloči od države, ker mora 4)iti vsaka cer
kev, vsaka konfesija prosta in ne obvezna. Soci
alistična stranka mora -biti proti zvezi države
in cerkve, proti zvezi kortfesije in politike tudi
v svojem stremljenju po svobodnem razvoju člo
veka na poti izobrazbe. Cerkev v zvezi z drža
vo izraža svoj ogromni in škodljivi vpliv na
ljudstvo s tein, da potoni države sili človeka ta
krat, ko mu je razum nerazvit, ko je nesposoben,
da bi si sam iskal prepričanje, da se potom dobe
sednega papagajskega učenja, potom spomina,
torej mehaničnim potom, uči stavke in zapovedi
gotove konfesije. Pač prav pravi veliki ruski mi
slec Tolstoj: "Ni večjega hudodelstva nad člove
škim umom, nego ono, siliti nedoraslega otroka,
da se mehanično uči gotovih verskih stavkov, ki
ga oklepajo liki verige vse življenje." In isti mi
slec pravi: "Najhujši boj inteligentnega člove
ka v sebi je tisti, ko zlomi te verige in išče svoje
lastno prepričanje. Koliko orjaškega dela bi bilo
človeku prihranjenega, ako bi se nežna mladina
vzgajala v občečloveških čuvstvih, če bi vzgaja
la s*«xbodno prosti razum brez spon cerkvenih
zapovedi!"
Ako je socialistična stranka kot praktična
stranka za ločitev cerkve ril države, zato
pa ni izključeno, da ista stranka priznava,
da je konfesija plod razvoja človeške izobrazbe
in da je konfesija kakor državno pravo dajala
možnosti, siliti človeka do višje izobrazbe. Ka
kor ni država nič druzega kot. prisilna organi
zacija, da se uveljavi gotovo razmerje človeka
s človekom, tako tudi cerkev ni nič druzega, kot
prisilna organizacija, ki človeku vsiljuje gotove
oblike vere. Kakor je država bila najmočnejši
faktor, da so se razvili posamezni sloji človeštva
do višje stopnje, tako je cerkev imela podoben
uspeh. In kakor stremi socialistična stranka
za tem, da pride sama v veljavo v dr
žavi kot sredstvo, da uvede drug socialni red
med človeštvo, tako hoče izločiti prisilno versko
organizacijo potom konfesije in cerkve in na nje
Vsaka reč ima svojo dobo in je o pravem ča
su koristna. Kadar mine ta čas, mine tudi dorist.
Ilila so poglavja zgodovine, ko je bila avtokra
cija za bodtjči napredek človeštva potrebna. Ko
je ljudstvo dozorelo, se je monarhični absoluti
zem izpremenil v oviro in treba ga je odstraniti.
Konec kapitalizma napravi kraj vojnam na
vsej črti. Socializem ustanovi mir v narodu in
med narodi.
Delavstvo prenaša izkoriščanje, ali prenašati
ga more le do gotove meje. Niti owel ne more no
siti bremena, ki sega preko njegovih moči.
Ubogi šovinisti ponižujejo svoj narod, ker
neprenehoma kriče o njegovi pogubi. Ali narod
ima v sebi več moči, nego pojo nje'govi nepoklica
ni reševalci. Do najvišjega razvoja pa ne pride
jo te moči v osamljenosti, temveč v mednarodno
sti.
no mesto postaviti v prosti državi harmonično
izobrazbo človeških'čustev, človeškega razuma
in človeške volje na podlagi izkušenj, spozna
nja in razvoja človeštva po vsej zemlji. Kakor
je socializem *ain v bistvu novo svetovno nnzi
ranje in nova vera, tako socialna demokracija
ne more biti absolutna nasprotnica vere. Kakor
je klerikalizem predstavitelj socialne zlorabe ve
re, tako mora biti socialna demokracija nasprot
nica klerikali/.ma, in kakor vidi v državi glavno
sredstvo organizacije človeštva tak« mora dela
ti na to, da se odvzame izobrazba čustev cer
kvam kot posebnim prisilnim organizacijam, da
more to izvesti v ^državi, potom svobodne šole.
Ako pa vas kot socialne demokrate skušajo
zavajati na vaših zborovanjih in nastopih na
polje vere in konfesije, odklanjajte od sebe vsa
ko diskuzijo. Socialistična stranka stremi
po politični moči in ima v to svrho po
litične organizacije. Hoj nje se proti premoči in
zlorabi kapitala in ima v to svrho strokovne or
ganizacije. Eno in drugo polni danes še vse pre
dale gibanja in stremljenja delavstva, in lahko
rečemo, velikega dela človeštva. Dovolj je, ako
se delavstvo z vso silo in •zedinjenjem loti in drži
tega dela. Vprašanje teorije socializma, novega
in starega svetovnega naziranja, pa ne spada v
diskusijo praktične politične in ekonomične
stranke, marveč spada na polje višje izobrazbe.
'Neobhodno potrebno je, da se delavec zave
da. kaj je vera kot religija, kaj je klerikalizem,
konfesija, država, in dokler tega ne ve, ne more
reči s popolno zavestjo, da je socialist. Dovolj
pa je za priprostega delavca, da je socialist, to je
član armade, ki hoče uveljaviti boj za politično
in ekonomično moč, in končno tudi principe so
cializma v človeški družbi. Eno veliko silo, čuv
stveno silo. versko silo čuti vsak delavec in vsak
trpin z vso svojo dušo, in to je čuvstvo solidar
nosti do tovariša in ljubezni do svojega bližnejgn.
V tem se združuje eden temeljnih momentov so
cializma z novim, praktičnim, političnim in eko
nomičnim delom v organizaciji. Zato pa mora bi
ti prvi in zadnji klic vsakega delavca trpina:
"Proletarci vsega sveta, združite se!"
Tam, kjer je delo, tam, kjer je tekma, se ka
že in uvrščuje moč. Tam hočemo biti tudi mi. Tam,
ne pa v osamljenosti, pride tudi nafi narod v kolu
vseh drugih do veljave.
Narodnost je del mednarodnosti, lnternaeio
nala zbira narode, ne uničuje jih. V večjo skupino
jih druži, v organizem, ki ga je priroda sama
označila, v človeštvo;
Izkoriščanje ne more samo sebi postaviti me
ja. Torej morajo delavci, kadar ne gre več, gle
dali, da mu napravijo jez.
Najbolj važne se delajo, a najbolj so smešni
tisti časnikarčki in voditeljčki, ki se nepreneho
ma bahajo s svojimi zvezami z vlado. Človek bi mi
slil, da nimajo Wilson in posamezni vladni tajni
ki nič druzega opraviti, kakor razodevati takim
bahačem vrni je načrte. Hila bi res žalostna vlada,
ki bi tako postopala.
Pravi socialist ne ime biti resar
Tiit, ampak mora biti redno akti
▼en vojak svoj« itranke. Kdoi
noti tvoje prepričanj« 1« tam v te
bi, ne koriiti nič n« tebi, n« tvoji
itvari. Prepričevati mora tiit«, U
i« nito prepričani. •
Pravi socialist hoče poznati te
žave, zapreke, uspehe in napredek
delavskega boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta
rec.
I
Severova zdravila vzdihujejo
zdravje v družinah.
SPOMLADANSKI
IZPAH KI
»o običajno v zvezi z bolečimi,
pekočimi in srbečimi občutki na
koži, ki uplivajo zelo neprijetno na
bolnika. Včasih se teh upahkov
kar prenuiati ne more. Kar pri
tem želita, je. da bi vam kmalu
odleglo. Vzemite v takih slučajih
kako uspeino mazilo. Mi vemo ža
iz skuinje, da je
evera's
Sldn Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bo
lezni) izvrstno zdravilo pri takih
izpahkih na koži. ker ram hladi
kožo .n manjka srbenje. Izvrstno
mazilo zoper liiaje. kraste, garje,
spahke, luskine in razne druge
bolečine na koži. Cena 50c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
w. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Central Hotel
Conemaugb, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni
* in ranocelnik.
i
Zdravniška preiskava brezplačna-—pla
: <nti jo le zdravila. 1924 Blue Island
Ave., Chicago. I'reduje od 1 do 3 po
pol.; od 7 do 9 zveter. Izven Chicaga
; živeči bolniki naj pišejo slovensko.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA
NJU BANKE ZVANE " CLEARING
HOUSE".
Kaj to pomeni za ljudstvo, Ce Je banka
pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vm banke, ki imajo zvezo s Chicago
Clearing House, so podvržene strogemu
nadzorovanju od uradnikov tega uvo
da. Pregledovanje računov in imetja
se mora vriiti najmanj enkrat na leto.
Izvedenci natančno preiičejo atanje
vsake banke. Vso gotovino preitejejo,
pregledajo vse note, varSčine, vknjižbe
m drugo vrednostne listine, se prepri
čajo o fondih, ki so naloženi v drugih
l>ankah in pregledajo knjige in račune.
Če najdejo izvedenci kake slabe ali
dvomljive vrednostne listine, se te ne
štejejo več kot imovina banke. Ako se
je skrčila vrednost bančnega premože
nja, mora banka kazati pravilno vred
' nost v svojih knjigah. Če bauka drzno
Špekulira in se ji pride na sled, mora
, to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri
i skirano, se mora takoj odstraniti in na
domestiti z boljšim. Če vsega tega
banka hitro ne popravi in atori, izgubi
i vse naduljnje ugodnosti in pravice, ki
jih vživajo banke, katere so združene v
Clearing House.
Kedar s« odvzamejo kaki banki te
ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing
House ima slednja za to dober vzrok.
Na drugi strani pa je o banki, ki je
članica te zveze, že to dovolj jasen do
| knz, da ima dobro imovino, da je njen
kri-dit dober in da vodi svoj denaroi
premet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu
' pred desetimi leti, od katerega časa na
prej ni bankrotirala niti ena banka, ki
je bila v zvezi s tem Clearing llousom.
Ako jo Slo na ali drugi banki slabo
! vsled panilse ali vojske, so ji takoj pri
skočile na pomoč druge Clearing House
; banke in ji pomagale, dokler eo niso
povrnile zopet normalne razmero. Ta
Clearing House nadzorovalni načrt se
jo pokazal tako vspeSen, da so povsod,
kjer koli se nahaja kak Clearing House,
, sprejeli ta načrt.
American State Bank« je v zvezi s
tem Clearing llousom, je pod njegovim
! nadzorstvom in ima vse privilegije te
banke, kateri poda vsako leto pet po
1 polnih računov.
American State Banka pa je tudi pod
državnim nadzorstvom in odda vsako
leto pet detajliranih računov o atanjn
Banking Dcpartmenta države Illinois.
Napravite NA&O banko za VAŠO
banko in Vaš denar bo varen in ga
lnhko dvignete, kedar ga želite.
VpraSajte za seznam naAih First Oold
hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in
$500.00 zlatih hipotečnih bondov.
predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Hlue Islnnd Ave., vogal I<oomis in 18.
eeate.
8T
PAIN-EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini _ -
radi neprekoaljivega čina pri tolikih bolečinah in *
IMUWIW*
Sedajne razmere so nas primoralc, povišati ceno na
35 in 65 ccntov za steklenico, ako nočemo, da ostane
iste kakovosti in da enako učinkuje.
S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto
močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z mijo
ceno ničvrednih ponaredb. <
Stari, pravi Pain-Expeller dobete !e v zavitku kot je
tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko,
na besedo Loxol in na naše ime.
Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh Uglednih lekar
nah in naravnost od nas. Steklenica *a 65c. jr ko
ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat
toliko. ~ —
«K F. AO. KICHTtK & tU. &4Ž
TA*/ 74-80 Washington Street, NewYork V\ ]
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na v »ah lodiUih.
Specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3980.
Ali veste za letovišče Martin
iPotokarjat S«7eda. To je "VIL
LAGE INK" s prostornim vrtom
: za izlete.
j Vodnjak z studenčno vodo na
j Martinovi farmi je poznan po vsej
I okolici.
Ogden Ave., blizo cestne žolez
'niSke postaje, Lyons, 111. Telefon
j ska številka 224 M.
LOUIS RABSEL.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
IA 480 6IAII ME.. IEI0SHA. VIS.
Telafon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
———
Okusno, hitro in trpežno dela u
privatnike in društva. Spre j »mame
naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke ceni
j in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN,
1G38 Blue Island A*«.,
(Adv.) Chicago, IU.
S L O V E N 01
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JEDNOTL
Naročite Ri devnik "I'roKve
ta". List stane r.n celo leto $3.00^
pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova druStva. Da
set članov (ic) je treba 7.a nove
druStvo. Naslov r.a list in za taj.
niStvo je: 2657 So. Lawndale Ave
Chicago, 111.
Največia dnvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
1MMI Bloc Island Avenue, Chleng«, U».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
t
T^ADAR potrebujete draStrene po
trebščine kot zastave, kape, re
galije, uniforme, pečat« in vse drugo
obrnite se ns svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO. ILL.
| C«iiike prejmete uitonj. Vie delo perintireno. j
i Edini slovenski pogrebnik
I MARTIN BARET1NČIČ
S 324 BR0A1 STREET Tli. 1475 JOflNSTOWN. PA.
vwwwvwwwwwwwwwvwwwwwvwwwwwuvww
I Zaupno zdravilo dola čudeža i
■» Skoro ic 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa- J
i J njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluti i
;• popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Mulo povi- ,
'i Sanje cen jo sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. J
II Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih pot ret>šč inuh naših, i
(■ a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali smo ceno ,
J» nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo- J
■ ' vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in <
ia tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato <
Ji pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemnleem vse kar več pla- J
«5 čajo za nje. 1
l TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO i
ji GRENKO VINO j
i [ torej ima tako zaupnnje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje «
,» stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in ,
Ji spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec iu J
• J odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupeue i
J' snovi, ki io nekakšen brlog zlotvornih tvnrin zavirajočih pravilno delo- ]
J« vnnjo drobovja.. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša- 1
• J nice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče i
ij rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo- i
J i bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknli, ki j
', rade nadlegujejo iensko ob premembi žit ju nli rudarje in druge delavce, i
i J ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem nepreeen- (
Ji ljivo vrednost. Dobite je v tfseh lekarnah.
I TRINERJEV LINIMENT
,» prodrore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali
Ji revmatizma, ncvralgijc, lumbago, otrpelosti gloinjev in drugih, najhitrejša
J in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
J tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. I>obitc je v vseh
• lekarnah.
| TRINERJEV ANTIPUTRIN
• je izvrstno in prav prijetno zdravilo zn navadno rabo znotraj. Posebno za
■ izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih
J otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
J • Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razsta
\ ▼ah: Gold Medal—San Francisco 1916, Grand Prix—Panama 1016.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST I
j J 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, III. !
i^WWWWWWWWWWWflfWWWWWWWWVWWW^WVW^

Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], March 12, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??