Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
nt *a koristi delavskega
. udstva. Delavci »o opra
vičeni <lo vipja, kar pro*
ducirajo.
This paper is devoted to
the interests of ike work*
inc class. Workers ara
entitled to all what they
produce.
Entsred as second-clans matter, Dec. I, 1907, at ths post offics
at Chicago, III., under th* Act of Conure«« of March 3rd, 18«9.
Office: 4008 W. 31. St,, Chicago, lih Delavci vseh dežela, združite se!"
STEV. (NO.) 558.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 21. MAJA (MAY 21st) 1918.
PAZITE
na številko v oklepaju, ki
se nahaja poleg vašega
naslova, prilepijo
nega spodaj ali na
ovitku. Ako je (559)
»tevilka
tedaj vam • prihodnjo šte
vilko našega liitt poteče
naročnina. Proaimo, po«
novite jo takoj.
LETO (VOL.) XIII.
Avstrija in Nemčija.
Med Avstrijo in Nemčijo vlada zopet najin
timnejše prijateljstvo. Tako nam pripovedujejo
telegrami z Dunaja in iz Berlina, ki poročajo o
se.stanku kajzerja Viljema z avstrijskim Karlom v
nemškem glavnem stanu.
Sestanek jo l»il aranžiran zadnjo nedeljo in
razume se. da je moral gospod Kari priti h gospo
du Viljemu, ker se pač ne more pričakovati, da
l>i holienzollernsko božanstvo v teli važnih časih
zapustilo svoj prostor za fronto — ali, kakor ofi
eielna poročila rajše pravijo — na fronti. Saj ve
vsaka vdana podlozniška bučiea, da izvojujejo
\sakJ5 zmago v prvi vrsti veličanstva in visočan
stva, potem šele llindenhurgi in I.udendorffi, o
"gmajnariih," ki se dajo postreljati, pa sploh »>i
vredno »ovoriti. Kdove kakšna ne.sreča bi se mo
gla zgodili, če bi mogočni zaveznik Boga zapu
stil glavni stan in pustil nebeškega vladarja sa
mega na fronti!
Kajpada, gosptd Karl von Habsburg-Lotrin
»ren bi imel nazadnje tudi sam lahko kaj opra
viti na kakšni fronti, na primer na italijanski. In
ker je on že nekolikokrat obiskal hohenzollern
skesia glavarja, bi se menda v jemalo z "etiketo,"
če bi eiikrat Nemčrja prišla k Avstriji. Da se to
ni zgodilo, mora torej z.e prihajati iz drugih vzro
kov kakor iz nujne navzočnosti Viljemove za
f ronto.
Pustimo ofieielno olepšavanje na stran, pa
lahko spoznamo, tla je gospod Kari pravzaprav
prišel h gospodu Viljemu "na raport." Avstrij
sko veličanstvo se je v Berlinu hudo zamerilo; to
je zelo znana reč. Mladi mož še ni dolgo ee.sar, tu
di ni bil od otroških nog vzgojen za to, ker ni mo
gel nihče prerokovati, da bo Rudolf ubit pri ve
čerji s šampanjcem in Prane Ferdinand na doslej
še misteriozen načn ustreljen v Sarajevu; zato
je gospod eesar še nekoliko neroden in v svoji
nerodnosti je ustrelil nekoliko kozlov, med kate
rimi je bilo pismo bourbonskemu sorodniku naj
bolj nerodno. V Berlinu je bila zaradi tega veli
ka zamera in nemška cenzura je dovolila, da so
berlinski in drugi listi javno napadali Vil jemo
vega avstrijskega tovariša.
Karlovo potovanje v nemški glavni stan j*'
bilo torej pravzaprav pot v Canosso.
Kdor ve, da ne spada Vilče med ljudi, ki !>i
znali držati je/.kk za zobmi, .si lahko izračuna na
prste, tla je moral habsburški Kari slišati neko
liko gorkih. V tem oziru se tudi veličanstvom vča
si lahko zgodi, kar doleti navadnega lakaja.
Ni pa izključeno, da je bila nemškim gospo
dom Karlova nerodnost navsezadnje \ še« Spl a
vilo ga je namreč v tak položaj, da mu ni kn/alo
nič druzegu, kakorenergieno.se ločiti od Nemčije,
ali pa se brezpogojno vdati Viljemovim zahte
vom.
Za prvi korak nima Kari dovolj koraj/t. In
menda bi bilo sedaj tudi prepozno. Avstrija ima
že od nekdaj navado, da zamudi vsako priliko.
Zamudila je tudi tisto, ki jo je imela, da l>i <e
bila rešila nemškega vrhovnega varuštva.
Ta zamuda ne gre morda popolnoma na Kar
lov račun. Oreh je bil večinoma že dopolnjen, k«
je bil še Frane Jožef živ, četudi ni bila vlada več
v njegovih rokah. Pasi je bil iredontistični duh
že ob začetku vojne v Avstriji živ, vendar ni bil
takrat še tako močan, kakor je sedaj. Ce bi bila
dunajska vlada našla in izrabila pravi trenotek,
da bi bila podelila narodom resnično avtonomijo,
bi bila najbrže lahko dosegla kompromis z njimi
in s tem rešila obstanek Avstrije.
V prvih me.seeih vojne so bile zahteve njs»
dov še skromne. Nihče ni vedel, kako dolgo b>>
trajal konflikt; nihče ni vedel, kdo zmaga: nihče
tudi ni vedel, kakšno neznansko trpljenje nalo
ži narodom.
Federal izaei j a Avstrije, ki bi bila popolnoma
izpremenila njen značaj in omogočila vsaj gotovo
stopnjo demokraeije, hi ji bila tudi omogočila,
da se napravi neodvisno od Nemčije. Ali bogovi so
že davno udarili avstrijski vladni sistem s slepo
to. Namesto da bi se bila oprla na moč svojih na
rodov, se je rajša poslužilo nemške pomoči zo- j
per svoje narode in tako se je dala namški vrhov- j
ni komandi popolnoma v rok«'. In zdaj se no moro
rešit i tel: klešč.
(luspod Kari ni mogel stopili pred Viljemu
kot junak, ampak je moral igrati vlogo ponižne
ga >1 uno, ki je z veličanstvom in zavezništvom
1«' slabo ogrnjena. Ke/.ultat njegovega obiska j«1
t;i, da je položil Avstrijo na milost in nemilost
Viljemu pred noge.
Ofioielno poročilo o takozvani konferenci o
lieli cesarjev pravi, <la se je "posvetovanje zaklju
čilo s popolnim sporazumom in s poglobitvijo zve
ze med Nemčijo in Avstrijo." Da je stvar Se ne
koliko jasnejša, dodaja poročilo, da so na sestan
ku razpravljali o "vseli fundamentalnih politič
nih, uo-.podarkili in vojaških vprašanjih, tičoeih
se sedanjega položaja in bodočega razmerja med
obema monarhijama. Vodilno poteze vzajemnega
sporazuma so načeloma že določene."
To je povedano v diplomat ičr.ein je/.iku. < 'o
prevedemo to maškorado v jezik navadnih ljudi,
dohitno sledeči rezultat":
(!o>pod Kari je dosogel odvezo za svoje gre
he. "Konferenca se je končala s popolnim spora
zumom."
Ker je uhogo habsburško veličanstvo prišlo
delat pokoro, je umevno, da ne more hiti ta "po
polni sporazum" nič druzega, kakor popolna ka
pitulacija oficielne Avstrije. "Med Nemčijo in
Avstrijo se je zveza razširila in poglobila." P»og
' vsegavedni ve, da je bila ta zveza že precej "srlo
hoka." Nemčija je komandirala, Avwtrija je ubo
gala — tako je izgledala ta zveza.
Na sestanku obeh i*esarje\ so po pa vendar So
"poglobili." To no moro pomeniti nič druzega.
kakor d i bo Nemčija Se bolj komandirala, Avstri
ja pa Se bolj ubogala.
(iospod Kari nebo pisal sorodnikom svojo že
ne nobenih pisem več, vsaj takih s politično vse
bino ne. Viljem bo zato tako milostljiv, da mu pu
sti krono, \mpak "izdelane so vodilne potezo vza
jemnega porazuma, tičoee f o vseh fundamental
, ih vprašanj političnega, gospodarskega in voja
škega značaja."
Sporazum! To jo lopa beseda. Ni si pa težko
predstavljati, kaj pomoni ta izraz, če ima eden
palioo v roki, drugi pa ima nag hrbet. Treba je
le še eitati, da so so konference udeležili z nem
ške nt rani I linden!.art.', Ludendorff, Meriting in
poslanik Wodell, /. avstrijske pa lturian, maršal
Ar? in poslanik knez llohonlolie.
/o Ludendorffovo ime bi popolnoma zadosto
valo. .Mož ni le vodja militaristične stranke v
Nemčiji, ampak povrh tudi šovinističen vsenemeo.
Sporazum po njegovem reeeptu ne more biti nič
druzega, kakor absolutna nemška nadvlada. Hin
dcuburg jo v teb vprašanjih njegov učenee. Hert
ling jo jezuit, napram mililaiistični gospodi po
polnoma popustljiv, U.11- je najbolje dokaza) v
H res t Litovski), grof \V<doll je liil pa le zaradi
lepšega navzoč.
Kaj pa naj .so pravi o ..vv.iijs.kib delegatih t
liuriau je diploniat po srou grofa Tisze, ki je
vse svojo poglede upiral v Iterlin. Maršal von Arz
je risi o nt /nana veličina, knez llohenlohe je pa
na sestanku figurira!, ker jo -.slučajno poslanik v
r.erlinu.
(>d teh mož ni bilo nikdar pričakovati toli
ko poguma, d:t bi so uprli Viljemovi volji. Besede
nemškega ofi<-iolneg;> poročila lore j izražajo, da
je zanaproj Avstrija še bolj kakor doslej pod nem
ško kontrolo v političnem, gospodarskem in voja
škem o/iru.
Zadnji sledovi avstrijske need vidnost i so s
tem splavali po vodi. Razkadilo .se je pa tudi zad
nje upanje, da bi mogla Avstrija še rešiti svojo
eksistenco. (V >0 .0 avstrijski narodi branili du
najske viade. >0 bodo berlinske še bolj. Kajpada,
če bi Nemčija ; magala, bi se hohenzollemsklt vla
da utrdila in nenemški narodi v Avstriji bi pri
šli v enak položaj kakor Poljaki na Pruskem.
Nasproln 1 pa bo poraz Nemčije za Avstrijo pogin.
S svojim klečeplazenjem pred hohenzollernstvom
se jo .sama obsidila na smrt. ('as je včasi poča
sen eksokutor, ali njegova eksekueija pride neiz
ogibno.
Tu in tam se nahajajo socialisti, ali boljo re
čeno ljudje, ki smatrajo sami sebe po krivem za
socialiste in mislijo, da je socialistično jahati ko
njička . t'e so storili napako, mislijo, da zahteva
"doslednost", da vztrajajo v njej, medtem ko bi
zahtevala pamet, da jo popravijo.
Po našem globokem prepričanju je bila reso
lucija večine na konvenciji v St. Louisu velika
napaka. Tisti, ki so jo izdelali, niso vpoStevali
mednarodne situacije, kar bi bila neizogibna na
loga vsake socialistične stranke, ako stoji res na
mednarodnem stališču.
Toda v tistem času se je še moglo verjeti, da
prihaja omenjena resolucija iz poštenega prepri
čanja, le da je to pošteno prepričanje imelo pre
tesno obzorje. Človeku se ni moglo takrat zame
riti, če je verjel, da je mogoče z Nemčijo .skleniti
pošten mir. Sami nismo tega verjeli, odkar se je
pokazalo, da nima delavsko ljudstvo v Nemčiji
nobenega vpliva: in dokler ne pride do vpliva,
odločujeta knjzerizem in militarizem, od katerih
pa ni pričakovati drugačnih kakor imperialistič
nih namenov. Kdor je bil v teh rečeh večji opti
mist, ga zaradi tega nismo smatrali za hudodelca.
Ampak od tistega časa, kar je bila sklenjena
st. hniiška resolucija, .so se vrstili dogodki naj
večjega zgodovinskega pomena, in sieer dogodki
takega značaja, da ne more ostati mednarodna
situacija nikomur več nejasna, ako ne zatiska na
menoma oči. Tako vstaja srdaj tudi sodrug Eu
gene Debs in zahteva, da nnj ameriški socialist i
izpreinene svoje stališče glede na vojno.
Debaov ugled v ameriški stranki je ncna -
' vodno velik. Zato so tudi pacifisti triimitirali.
| ko je dozdevno stal na njihovi strani, «>d »brava
joe st .louiško resolucijo. Ali Dehs jo od tistega
fasa opazoval, kar so je pulilo po svetu in jo pri
šel do prepričanja, da jo t i sto stališče, ki ga izra
ža omenjena resolucija, nevzdržljivo.
Debsu gotovo ne bo mogel nihče očitati, tla
jo izgubil pogum ali pa da jo postal oportunisi,
O poštenosti njegovih nazorov .so ni moglo ni -
kdar dvomiti in napram njemu no lio mogočo i i
hiti puhlih fraz o "sooialpatrioti/.mu" in "pu
škarstvu". Dejstvo pa jo, tla «ovoii Oebs dams
ravno tako, kakor smo govorili mi že takrat, ko
so nas obsipavali s takimi epiteti.
V zadnji številki "Social lUuldor" jo l>ebs
objavil članek ,v katerem zahteva, da naj stran
ka revidira svoje stališče. V tem članku pravi:
Vojna situacija, kolikor se dotika Sociali
stične stranke, jo sedaj popolnoma različna od
one pred enim letom. Ruska revolucija jo izpro
menila lice Evrope, in njeno možnosti, ki so so tla j
na tehtnici, izzivajo socialistično gibanje, tla po
kaže svoje zaupanje in svojo lojalnost napram
načelom mednarodno demokracije.
Nemški vojni lordi, njih junkorski tovariši
in vojaške tolpe, ki izvršujejo njih povelja, niso
več pod krinko glede na boljševike. Pokazali so
svetu z vso jasnostjo, da jo njih namen uničenje
socialne demokracije na Kinkem in ponižanje to
ga velikega naroda na stopnjo vazalov. To jo njih
goli, nesramni namen, nasproten njih lastni po
godbi, pri čemer je protest nemškega ljudstva
skrajno slaboten.
Kuski proletariat z Leninom in Trockim je
zaupno i»i• i«'mkoval o<l nemških socialistov. da bo
dr» sledili njegovemu zgledu in strmoglavili kaj
yerja. kakor je 011 .strmoglavil rsirja . Toda -
glejmo! numcs'o da hi se bili dvignili v svoji
sili zoper peklensko hohenzollerikstvo, so trpeli,
<la so jih I lohen/ollerni izrabljali za napad na Wu
sijo in z uničevanjem ruske svobede onemogočili
h jih lastno svobodo.
Pof-požljivo smo čakali in s hrepenenjem
smo upali. da pride kaj iz Nemčije. Navedeni smo
bili v mišljenje, da veliko socialno demokratično
•ribanje te dežele le čaka na priliko, da se dvigne
za sfobodo. Toda nič ni prišlo in nič ne kaže, da
kaj pride po poti revolucije od nemške socialne
tlemokracije. Ponovno se nam je pokazalo, da je
nemško gibanje navezano na nacionalizem in pri
pravljeno prelivati sVojo kri vsak čas in za vsak
namen ,ki bi ga kajzer določil za slavo "fater
landa".
Najprej kajzer in potem socializem — to iz
raža njihovo zadržavanje, če ne v besedah, pa v
dejanju. Tako popolnoma so vpognjeni in tero
rizirani pod priukim militarizmom, da se ne upa
jo postaviti na revolucionarno stališče v nobeni
zadevi sedanje vojne. Ce se množice drznejo sto
piti v stavko, da paralizirajo industrijo kot zače
tek socialne revolucije, jih njih ustrašeni in upla
šeni voditelji hitro komandirajo nazaj v tovarne,
boječi r.e, da jih njih lastni socialistični ssodrngi,
militarb tieni najemniki bfutaineg.i kajzerji> ne
postreljajo kakor pse. In vso to za fetiša nacio
nalizma in za glerijo kajzerja in "faterlanda".
Naj se potepta ruska revolucija, naj se pre
na-ia neul«»r.i/.i'i i proletarij.it, i/, plemenitih kme
tov in .lelav. 'v naj se napravijo vazali; boljše -
viki naj se - rmoglavijo in porajajoča se demo
kracija naj leži i/dihajoča v svoji krvi in v raz
valinah: pokrajina za pokrajino naj se iztrga
p<x|j,i. inljc • i in l;re 'močnemu ljudstvu; Polj
ska naj ho osieparjena, I'inska zasedena, Češka
peisekutirana : Int bknoeht in Kosa Luxembourg
taj bosta v;žena v ječo; vsaka socialistična aspi
raeija naj bo zadavljena in vsaka s krvjo plača
na demokracija naj sc potepta pod kajzetjevo že
lczno peto nemško ljudstvo ne protestira to
liko, da bi ga f>i!o slišati. Toliko stavljeno so
: cialho demokrat ieiiC gibanje v Kaiserlandn je
j tako brc/močno^ kakor da šteje toliko otročičev,
! kolikor jo članov. Žalostno je, ali vpričo take si
| tnaeije je videti, da se ne more nič pričakovati
! od znotraj.
Nemško ljudstvo, všlevši socialiste z le ma
limi izjemami, ni le n -pripravljeno na vstajo, ni le
! nesposobno, da bi se dvignilo zoper svoje sred
j njeveške vladarje in njib barbari en i militarizem;
i ne le da se samo noče rešiti jarma, ampak še celo
I dovoljuje, da ga zlorabljajo za utrditev jarma
j nad njegovimi revolucionarnimi sosedi, ki so ga
odvrgli.
Taka je situacija z o/.irom na večino nemške
socialne demokracije v sedanji krizi. Zaman bi jo
še nadalje poskušali opravičevati ali izgovarjati.
Naj bo vzrok kakršenkoli — to je dejstvo in z.a
; man in slabše kakor zaman je poskušati, da bi
I ga zakrili.
Nemški vojaški upori.
V Moskvo so pri.šln porodila o puntu v nem
ških polkih v VVesenbergu na Estonskem. Pun
tarji so pohili več častnikov. Kmalu so pa prišle
v VVesemberg lojalne čete in prijele 200 puntar
jev; deset mož je hilo ustreljenih. Drugi sluraj
upora se je primeril Dvinsku in upornim Nem
cem so pomagali vjetniki, ki so se vrnili iz Ru
sije.
To ni prvo poročilo o upornosti v nemški ar
madi .Nemška vlada sicer zelo skrbi, da bi se vsa
ka taka vest zatrla, ampak tudi pruska cenzura
ni vsemogočna. Ko je prišel upor v nemški mor
narici v rajhstag, se je enostavno moralo govo
riti o njem in takrat je svet prvič izvedel, da tudi
pri kajzerjevi mil it ari stični mašineriji ne teče
vse tak > gladko, kakor pripovedujejo Viljemova
oficiozna trobila.
O posameznih slučajih upora je bilo od tiste
ga časa večkrat kaj slišati. Ker prihajajo vse ta
ke vesti po ovinkih, ni seveda mogoče dobiti na
tančnih podatkov. Vendar je pa iz njih razvidno,
(la ni revolucionarni dull v Xemeiji popolnoma
mrtev. Ce bi bil, tedaj l»i l»ilo to skoraj obupno.
7Ai se nam pa, da so take posamezne revolte le
simptomi, po katerih je mogoče ua.slutiti, kar j«
doslej še skrito.
Splošne revolucije ni v Nemčiji. Ali tudi P"
samez.ni rebelični izbruhi se ne bi tolikokrat po
nnvljali in se ne l>i prikazovali zdaj na tem, zdaj
na onem kraju, če no 1 »i bilo več nczadovo1jni»s!i
in revolucionarnega dulia, nego ga je videti od
zunaj. Da je tak dult v Nemčiji, je pokazala feb
ruarska stavka, četudi je bila ponesrečeno. Klic
na Strajk je takoj nnSel odziv na vseh koncih in
krajih. To se pa ne bi bilo moglo zgoditi v tako
kratkem času, če ne bi bilo velikega razpoloženja
za to.
Seveda je ostala tista stavka brez uspeha;
nobenega drugega učinka ni imela, kakor da j»
bilo več sto delavcev in delavl? postavljenih pred
sodišče in obsojenih. Mase delavstva so se vrnile
na delo, čim so jih voditelji pozvali na to.
Iz tega jo torej sklepati, da je bilo uporno '
razpoloženje iihh! ljudstvom, ampak da je posluš
nost tega ljudstva vendar še mnogo večja. Mase
se menda sploh ne zavedajo upornega duha, ki
živi v njih. In to je največja ovira revolucije v
Nemčiji.
Da s«> je listi štrajk ponesrečil, je še iz tlni
gega razloga razumljivo. Vlada je izročila vso
oblast v tej zadevi vojaškim poveljništvom in te
so takoj zagrozila z najbolj drastičnimi utilitari
stičnimi ukrepi. Stavka bi bila mogla torej le te
daj uspeti, <"e bi se bilo moglo delavstvo zanašati
na vojaštvo.
Voditelji se nčividno niso zanašali. <V so v
tem imeli prav jili ne, se imora i»ač na Nemškem
bolje vedeti, kakor tukaj. Najbrže so res imeli
prav. In najbrže je na Nemškem slepa pokorščina
res nekakšna naeionalna čednost, kateri ima kaj
zrr z.-ibvnliti, da j» i«i»»>r«*l ■»•staviti svojo vojaško
maši no, ki dela res vlisk, kakor da j«- stroj brez
duše.
I'ri tem no pa voditeljem nemške soeialne de
mokraciji* ne more prihraniti očitek. Tisto ljud
stvo, Ivi je kdaj sledilo geslu socializma, ne hi mo
glo liili seda j tako pasje ubogljivo, da ni hilo tako
vzgojeno. Sedaj se kaže, da je imela heseda "dis
ciplina" v nemški socialni demokraciji veliko
pretesen pomen; štela je menda skoraj tako ka
kor lisciplina v armadi.
Kaztime se, da je v vsaki organizirani stranki
disciplina potrebna, ker nastane brez nje enostav
no anarhija. Toda disciplina, ki se opira na brez
pogojno poslušnost, i/premeni ljudi v stroje; ee
m> >.• navadili slepo ubogati svoje voditelje v or
ganizaciji. so potmi enako slepo ubogljivi v ar
madi. ('i so kdaj sami hrepeneli po revoluciji, jo
pomagajo sami zatirati, kadar se jim tako ukaže.
Nemško ljudstvo, stlačeno v uniforme, je na
ta način poinntralo zatirati revolucijo na Poljskem,
v l'\rajini, I.it vi, na Kstonskem, na lluronskem,
na 1'iuskem, in pomagalo jo je tudi zatirati doma.
(Konec na H. .strani.)