Newspaper Page Text
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General. ' * «• koristi delavskega , , udatva. Delavci so opra I *Ueai do vsega, kar pro. ducirajo. . ll.it paper i« devotsd to , the interest* of the work j iug class. Workers are entitled to all what they produce. STEV. (NO.) 559. Kntered as ■rcond-cla** matter. Dec. 6. lt»07. st thr po»t uffics at I kirno, 111., under the Act of l'oni<rea» of March 3rd. 1«TV. Office: 4008 W. 31. St., Ckicago, Delavci vseh dežela, združite se!" SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE CHICAGO, ILL., DNE 28. MAJA (MAY 28th) 1918. PAZITE ta številko v oklepaju, ki <• nahaja poleg vašega naslova, prilepijo. nega spodaj ali a* ovitku. Ako je (560) številka tedaj vam s prihodnjo it«, vilko našega lista potečo naročnina. Prosimo, pa. novite jo takoj. LETO (VOL.) XIII. .Jugoslovani so nehvaležno ljudstvo in dobri cesar Kuri bi si moral pravzaprav vzeti /.a zgled starotcMamcutarncga Jerobeama, ki je hotel bi •ati Žide s škorpioni. Odkar uživajo blagodati Habsburžanov, so bili vedno pijani in božatii :» namesto da bi se na kolenih zahvalili za vse dobrote, bi se radi kar iznehili presvetle habsbur ške dinastije. Nehvaležni kakor so, pravijo, da so bili sioer pitani, ampak s strupom in pelinom, da so bili sicer božani, ampak /. železu«) rokavico. Pa ne spoznajo, da je bila to le vzgoja, ki je imela •za namen kulturo, kateri naj bi oni služili le kot gnoj, za kar ni treba nobenega truda. Vsem svetnikom in svetnicam božjim bi se morali »Jugoslovani zahvaliti, da imajo tako do brosrčne gospodarje, ki jih ne pokopljejo in iz trebijo popolnoma, ampak jih pobesijo in po st reljaju le par tisoč. Toda kaj! Habsburška mi lost ploh ne pozna nobenih meja: v svoji brez* primerni prizanesljivosti in dobroti hoče gospod Kari ksn- sam ustvariti Jugoslavijo. 1/. Londona prihaja poročilo, kako sta se Vi ljem in Karl .-poia/.uinela tudi o tem vprašanju. St\ar pač ni popolnoma nova. S** ko je bil stari Franc Jožef živ, je Avstrija "reševala" ju goslovansko vprašanje. Nikar se čuditi, da ga šc ni rešila. Taka stvar vzame časa, posebno če se ideje o načinu reševanja' tako izpremiajajo, ka kor so se menjavale v Avstriji. Ampak sedaj >o prišli do definitivnega na čina rešitve. Del'initiveu bo \ saj dotlej, dokler si ne izmislijo zopet kakšne druge metode. Kakšen pa je ta način.' Londonsko poročilo pravi, da združijo Dalmacija, Hosna in Hercegovina s Hrvaško in Havonijo in pridejo pod ogrsko vlado, primorski Hrvj'tj" iu Slovenci .bodo pa prepuščeni Nemcem v Avstriji. Citajmo to vest hladno in Ines sovraštva, t'o je v tem ozira .spisana kakšna pogodita, tedaj v ii je j gotovo ni reeeno, da hodu "Hrvatje in Slo« venei prepušeeni Neineeiii." To o pa/k o je pa«"- na redi! poroeevalee. Ampak svoje sklepe luliko i/va.jamo iz tega poroeila, zlasti ee vzamemo v poštev še niuouošte vilna druga poročila, ki mi kakšni zvezi s tem predmetom. Takih porueil je hilo že toliko, da i krit !<en Človek lahko sestavi preeej zanesljivo sliko. Predvsem pravijo vesti, da se havita Avstri ja in Xemeija z jugoslovanskim vprašanjem. To < .se Inez pridržka lahko verjame. V prvi vrsti d I vprašanje, ee je Avstrija Jugoslovanom naklonje na aii nenaklonjena. Ampak stvar stoji tako. da i lie more Avstrija vee ignorirati tega problema, ker ji gre za kožo, kakor mdien drugi ne. Avstrija je v vojni seveda »"isto po nedolž nem. Iterelitold ni nikdar pošiljal ultimatov v Helgiad; nikdar jih ni tako stiliziral, da so I > i I i nesprejemljivi; nikdar ni odklanjal mednarodne ga razsodišča v Haagu. Avstrijei niso nikdar /.;•■ eeli ohstreljavati llelgrada. Vojna je prišla !e kot elementarna nesreea nad Avstrijo in moral je hiti le slneaj. da so hile že par nipseeev popu j izpisane vojaške pozivniee in natisnjeni uiohiliz.a eijski plakati. I'hoga Avstrija! Ampak sedaj ima vojno. In vran naj jo vodi. «"*e ima doma samo nezadovoljnost in ve<"ne kr.i vale! .le že res, da jo rahel j dol ko delal over time in <la sit porabili zoper avstrijske državljane s\ > raj vee svinea in smodnika, knkor zoper zunanje sovražnike. Ampak vseli svojih podložnikov ven dar ni mogoee poklati, zakaj iudi eesar je h rez l podanikov le našnunkana figura. <'e se ne morejo notranje hoinatijo rešiti - ; >uiiiimi v islieaiui, je torej treba poiskati «1 i-ii•• > metodo. Pravzaprav jr to \ Avstriji že stara m Hula, tla m' \laila enkrat / bieeni, drugie 1 •«> - slašeieami. In kakor je videti, prihajajo /a »Iti Kosiovaiu- /op« t slaxeiee na vrst«: rešuje se j.: poslovilnsko \ prašanje. • c je mo^oee na ta lutein potolažili Jugo slovanr in seveda tudi ostali* uporne narode l»i bilo tuogoče poslat i zopet nekoliko ve«* divizij na fronto, kar lir l*i l>ilo le K;»rlu všee, autpau ar tudi ll« rr \\ ill elm zelo nujno iu /elo kateri "iriio zahteva. Odtod prihajal 'udi \Villic*lm<*\«> zanimanje /a jugoslovansko vprašanje. Nekaj rasa je hil v Avstriji na dnevnem re du triali/ein. To st> pravi: I/, jugoslovanskih de 'el naj hi m- m stavila posebna skupina, ki l>i im i-i \ monarhiji tako mesto, kakor ga ima sedaj '»liiska poleg A\>vije. To Id se najbolj vjrt.a o s -.t a fee vieanskini programom. Koliko je Idlo na Dunaju resne volje, de i>i e uresnieila taka jugoslovanska avtonomija, le vem ». l'ae pa \eiuo, do ni do nji' nikdar prišlo. V/rokov m treba iskati v daljavi. Vsaka ta t.i avtonomija je imela t ri glavne nasprotnike: I Dunajske celit raliste; J Nemško biiržvazijo; ' .Madjarsko fevdalno oligarhijo ('<• je kateraki li vlada res kilaj uvaževala tako avstrijsko Jugo slavijo, se je votovo /.bala omenjenih nasprotij in je kapitulirala pred zaprekami. Sedaj ni ve«" govora o tliali/.mu, ampak ka ;or m* villi, misli Av strija \/držati dualist ičai sistem, psi v njegovem okvirju rešiti, kar se u.i tak lutein sploh ne da rešili. Dalmacija, llosna in llereegovina naj so /družijo s Hrvaško in Slavonijo. To iti hibi torej nekakšna po vera na Hrvaška, in l>ila hi najhrže ;ivt< iioiiuta, kakor je današnja Hrvaška. CSotovo I »i m' naišli elementi, posebno med l*i ank<»v«-i, I\i bi I udi tako reformo razglašali kot velik uaprcitek in kot "/niuuu hrvaške ide je". V resniei l>i bila pa to le pridubitev "ma * I jurske :d''je", kar postane kmalu jasno vsako mur, kdor po/na strukturo habsburške monar hije. Kakor llosiio in Hercegovino. tako zahteva jo madjarski oligarhi tudi Dalmacijo že davno it: sicer zahtevajo vse !<• dežele kot sestavne dele ogrske di/avc. Svoje zahteve naslanjajo na fal si fie i rano zgodovino. Toda /.a to ne gre. na kaj opirajo svoje za ! iiteve < i lavno jc to. d.i jiin hoče Avstrija ugo ' niti. kar ni posebno težko; kajti nemški nacio nalci so že davim predlagali, da naj se Dalmacija 'oči od ožje Avstrije. S tem bi se namreč skr ."•;io število slovanskih glasov v državnem zboru in i«* loški nacionalci bi bili na konju. Navidezno bi pač pridružitev Dalmacije, Mosne ia Hercegovine ugodila hrvaškim, ne pa .midiaiskita /vlitevaiu. Toda le navidezno. 1'ove čana Hrvaška bi »maihi tako avtonomna, kakor je biia: doslej v svojih tesnejših mejah. Ta avto nomija pa ui sedaj nič drnzega, kakor popolna j idvisnost od Ogrske. in po reformi tudi ne bi bi ' a ni." druzcaa. .Mad jar i Iti indirektno postali go spodarji Dalmacije; toda direktno ali indirektno, 'jospeda rji bi bili mi vsak način. Istra« in slovenski dežele naj bi pa ostale « a\*t'-ijski polovici. 7. izgubo Dalmacije bi si* i moč .Iny s'.ovaiiov v ('islajtaniji še skrčila in s te ga stališča jc resnično, da hi bili Slovenci in istr . ki Hrvatje izročeni Nemcem. Na tii način bi se jugoslovansko vprašanje 11 Revolucionarnost v habsburškem sultanatu. Pred kratkim je bilo v Ljuliljaui razglašeno I obredno stanje, o čemer smo žo poročali. Knako je sedaj uveljavljeno vojno stanje r. naglo sodijo v . Pragi in v nekaterih drugih mestih na ('fškera. Zdi se, da je položaj na Češkem še resnejši, kakor v slovenskih krajih. Nekoliko povedo o tem poročila, ki prihajajo i/. Švice in i/. Amsteidama, drugo je treba ugeniti. Telegrami govore o domon atraeijali, ki so ih priredili Čehi, Jugoslovani in zastopniki drugih narodov v češkem Narodnem gledališču v Pragi. Baje se je v gledališču govori lo »ii sicer proti Nemčiji, in posebno se je napada la nova avstro-nernška pogodba. I a drugih vesti je spoznati, d.i so bili v 1'rajri te dni navzoči razun Jugoslovanov tudi zastop niki drugih avsirijskili narodov. Nadalje govore poročila tudi o uličnih demonstracijah, pri kate rih je bilo slišali približno enake klice kakor zad njič v Ljubljani, na primer "Živio W'ilsou!" "Zi \i<> Lloyd ©Gorge !*'"Slava Ameriki!" i. t. d. Policija je izpraznila gledališče in vsem Ju goslovanom je bilo uka/.ano, da nemudoma zapu ste Prago. Neko amsterdamsko poročilo piavi, da so bile v Narodnem gledališču tridnevne slavnosti, ne po ve pa njih poVoda. Kljub temu ni je mogoče po vseh teli vesteh sc.taviti precej zanesljivo sliko, čilo. Naj so bile slavnonti v gledališču kakršnekoli, toliko je gotrtvo, da .se niso pripeljali jugoslovan k ski in drugi zastopniki samo /aradi kakšne gleda- j liške predstave v Prago, pa naj je bila kolikorkoii . -*iov«xua_ ilwgWe j*, da j*> HlodttliMiepiaitM^nk. j kakšen jubilej ali pa tia so bile gledališke pred - ■ stave le en d.*l kakšne druge slavimsti. A ee niso ! te slavnesti same po sebi imele političnega pome na, je moralo zastopnikom drugih narodov bit* znano ali pa so morali zelo močno .slutiti, da •< bodo vršile politične reči. Politične manifestacije \ Pragi pa ne morejo v sedanjem času imeti drugačnega kakor revolu eionarntga značaja. Idejno so Cehi že davno v uporu proti Avstriji in dunajski vladi je to dobro znano. Kuak« je pa to znano tudi ostalim naro dom v Avstriji. Kdor lioče pri habsburški vl.di ostati v milosti, ne hodi v sedanjih dneh •••ploh v Prago, ker ve, da postane "politično sumljiv", čim se le približa reheličniin Cehom. In vendar so bili v Pragi Slovaki in Slovein i. * Hrvati in Srbi. Huiauni in Italijani. To se ne umre ; razlagati drugače, kakor da so hoteli i/.raziti svo jo naklonjenost tistim idejam, ki jih zagovarjajo Cehi in tla sprejemajo enako ali hist\eno podobne ideje za svoje. S cesarsko-av.-t i ijskega stališča je pač po - i čet je Cehov " veleizdajnifiko". Vsak tiran označil- " je za veleizdajništvo vse, kar je naperjeno zoper njegove zločine. Ali heseda "velcizdajstvo" ni več strašilo v Avstriji. Hiti lojalen pomeni \ A v sni j i služiti |»iiU-mu sistemu zulii.ui.ja in »olju ti je; kdor ho«*«* kaj storiti za -4\««j narod, za svobo iiUiia-UiU- v elf ui U jn i k .. In sedaj je videli, da so v.topili takorekoe vsi narodi v " velcizdajniški" tabor Z niivzoeiiost jo svojii, zastopnikov v Pragi mi to potrdili. Kje .if no nazorih vlade v-.e veleizdajniško. se pa no moro s .stališča naroda govoriti drugače, kakor da jr \so revolucionarno. Očitno so torej ogromni deli avstrijskega pre liivalstva danes \ idejni revoluciji. Kolikor j«- v vladajočih razmerah mogoče. se izraža ta revohi- t cionarm -! tudi v de janjih. Da se ne iuoit prelevili 1 \ pravo, aktivno revolucijo, za to skrhi vojno sta nje. nagla sodhn, vojaštvo in krvnik. Co I ti se mogla avstrijska revolneionm nosi razvili \ pravo, bojevito rcvoiui ijo, l>i liilo to .se- j vedri velikanskega pomena. Vojna In se ^ tem zelo j okrajšal.- in prav hitro l>i se približali miru. Toda kdor v] ošte\a razmere, kakršne so. ve, da ji' to danes nemo«.no. Kombinirana vojaška sila A v ■ stri je in Nemčijo .je še dovolj močna, da zatrc vsak re\ idueionartu poizkus. Toda revolucionarno razpoloženje \ Avstriji je že samo ua sol>i mnogo v ml no. Kjer vlada tak revolucionaren duh, p riti«* do revohn-ije, čim po stanejo razmere ugodne zan jo. Nadalje kaže javno izraženi' revolucionarna misel v taki svet preobrn eajoei v.ijni, na kateri strani ie v interesu naro do\ potrebna zmaga. Uovolucionarnost ljudstva v Avstriji je eden najmogočnejših faktorjev, ki «xixuiiiiluii'ju Amerike. v vojni.. Za».o je tudi >:elo razi ■nljivo. da je v Avstriji tako po go - sloma >li.sati klice: "Živio Wilson!" in "8lava Ameriki!" Tu 11 voli . ifiu.M mi razpoloženje pa naposled tudi matcrijalno pomaga v vojn). Vse liste divizi je, ki jih drži Avstrija i/ .strahu pred revolucijo doma. i>i hile že d:\no na fronti, če ne 1 »i l>il "ta strah tako ve'ik. Naposled kazijo vso take demonstracije, da se Avstrija ne more rešiti in da ne more I >i t i nobe na mirovn;< ;> igodba dovolj močna, ako sk»Su o 1 oMiliti Avstrijo. Narodi ne marajo več habsbur ško dinastije. f<> je danes popolnoma očitno. Ce imajo /iiiiapr« i iiii r«>« I i sami odločevati o svoji uso di. m- lah! o pravi, da m> avstrijski narodi vsaj v eni točki že odločili. to je o poginu Avstrije. Kaz pad te pri/et.ene, priropane in pri>leparjene mo uarhije zahtevajo vsi Taki! je italics volja narodov v Avstriji. Tisti deli naiodov, ki živi' v krajih, kamor ne dosega roka luibsbuiskib biričev, morajo pa to razumeti in po svojih i »očeh pomagati, da si rojaki v stari domovini ohišajo osvoboditev. Tistim, ki ži\e v Ameriki, je to tem ložje. ker pomeni zmaga Zedi njenili držav tudi svobi do za doslej zatirane na rode v habsburškem sultanatii. Hohenzollerni in revolucija. frotovo jo ni vlade iui naši zemlji, ki !>i bila tako navdušena /a revolucijo in ki bi toliko sto tila 7nnjo, kolikor kajzerjeva Nemčija. Nikakor no mislimo tega ironično, kajti stvar je popol noma resnična. Le to je, da je vso navdušenje Viljciiiovili lakajev od Bethmann Hollwega do llertlinga veljalo revolucijam — v tujini. V Sin jim je bila ruska revolucija; na pol iniljona Nem cev so raeunili, da bodo revoltirali v Ameriki: v indiji so smatrali revolucijo za gotovo stvar, v Egiptu so jo podpihovali; na Irskem se vsak • as pojavlja nemška roka. V centralnih dr/.avali. kjer so llohenzolleriii gospodarji, je seveda revolucija prepovedana, da >.i ni nikjer na svetu toliko snovi zanjo, dasi ne l>i bila nikjer tako potrebna, dasi ne hrepeni nikjet ljudstvo samo tako po njej. Revolucija torej ni načelo llohenzollernov in njihove vlade: faktično jo smatrajo le za sred stvo, ki naj služi njihovim namenom v sedanji vojni. In doma ne mislijo preprečiti revolucije s tem, da bi dali ljudstvu sami, kar moro po pravici /nhteati, ampak tam velja enostavno sila, s ka tero se znlre vsako nihanje za večjo svobodo. Revolucija v tujih deželah, ki jo kajzorjevi Nemčiji sedaj tako pri srcu, naj bi oslabila so vražnike prusko avtokraeijo. Na Ruskem je to res dosegla. Zato je umevno, da je Nemčija sa ma pospeševala to revolucijo, kolikor je mogla. S tem ni rečeno, ila je bila ruska revolucija tle lo Nemčije. Nobena misel ue l>i Kila bolj napač na. Tudi tiste govorice o boljševiških voditeljih, ki so bili huje podkupljeni od Nemčije, so bile enostavno izmišljene in prav lahko lii bilo mo goče, da so imele svoj vir l»aš v Nemčiji. Toda ko je bila revolueija na Kuskem že v tiru, so jo hoteli nemški mogotci kolikor mogoč' i/rabiti sebi v prid. Nič se ni čuditi trditvi, da je na Ruskem mrgolelo nemških agentov, odka ' je dognauo, da je I »i I v Zcdinjenih državah v nemškem veleposlaništvu glavni špionski tabor ;n da je bilo v tej deželi na tisoče oseb zaposle nih od nemške vlade v njenem interesu. Da ■«» pruski ogleduhi in agenti v liusiji nastopali tu di kot "socialisti" in "holjševiki," je bila le zelo naravna taktična poteza, odkar se vje poka zalo, da se obrača ruska revolueija sploh na so* eialihtično stran. Praterniziranje z ruskimi vojaki na fronti, pri čemer se je temeljito poskrbelo, da se ne ;>i nemški vojaki nalezli kakšnih ruskih idej, je bi lo drugo sredstvo, s katerim je Nemčija pospe ševala revolucija. Kakšen uspeh je imelo, je da nes zadostno znano. Uusi morda ne bi bili šli na tiste limaniee. če hi bili nekoliko bolj temelji lo mislili o stvari, nego sn. I.ahko Iti se jim Itil.i na primer zdelo čudno, kako da je znal vsak nem ški vojak rusko; nasprotno pa 'ti nikakršen čtt t dež \ lom, da znajo nemški ^enoralšlahski ofiei: .ii Hull rusko, /likaj Nemčija. ki se j«- že davno ' !»ripravljala na vojno na vzhodni in na /apadni fronti, je tudi že davno skrbela /a to. da si ra/ • iri /n ji njo ruskega jezika med e»s| niškim zborom. V Avstriji jo bila taka želja že prod tridesetimi loti. Rusijo jo revolucija ros vojaško oslabila. <• lom m* moro biti danes nobenega dvoma. In to jo bil namen Nemčije. Toda vprašanje nastane, če je i roba revolu eionaijoni vprašati, kdo bo imel veselje nad re volucijo, kdo pa jezo. Akti bi bila Nemčija le po magala izvršiti revolucijo v Rusiji, pa polom pre pustila Rusijo samo sobi,*110 bi bilo treba ruskim revolucionarjem skrbeli, zanj so jim jo Nemčija pokazala naklonjeno. I'ovsom naravno jim je svo ! hoda njihovo dežele prvi cilj in enako je lojjič ! no, da porabijo položaj za dosogo lena cilja, ka j l;or /a najbolje morejo porabiti. Prav tukaj pa prihaja vmes velik vprašanj. Ali jrre Nemčiji ros za 1o, da se izvrši v de želah njenih sovražnikov revolucija.' Ali je za dovoljna, kadar se to doseže in prepusti nadaljno ' usodo zrevolucioniianim deželam samim.' Tako bi Nemčija lahko ravnala, če bi ros vodila le obrambno vojno. Od zmauovite revo lucije v drugih deželah se ji ne bi bilo treba • bati nobeno krivico zase. Toda ker so njeni na !iuhi i ni ! ist it-iii in ker je sploh zaradi njih ačda vojno, ji ne prihaja niti na misel, da hi iala /.irvolicioiiir.iiiiiii deželam mir. Kajzerizem sploh ne ini.sii resno na revolucijo in na njeno •»hranitev; ona nut ni nič druzega. kakor vojna zvijača, sredstvo /a desorgnnizaeijo in popolno •slabitev nasprotnika. Prijazna je revolneiji, do kler ima sama vojaško korist od nje: kadar je njen namen dosežen, kadar je vsled revolucije nasp.otnik tako opešan, da ne more ve? nadalje vati vojne, pokaže kajzerizem svoje prolirevo iti'-ionarne rogove in skuša poteptati revolucijo, «m 1 katere jo dotlej imel profit. Najboljši zgled nam daje Rusija. Ondotna revolucija je Nemčijo bolj veselila, kakor potop laisitanije. In lahko jo je. Kajti za pruske vojne lordr jc bilo najvažnejše vprašanje, kakšen vpliv bo revolucija imela na bojni položaj. Kma lu se je pokazalo, da je imela prav takega, kakr šen j< bil za Nemčijo najbolj ugoden. ' S tem še ni rečeno, da ji' bila desorjianiza • ija ruske armade šele posledica revolucije. N"a ■ protno! Revolucija .sama je bila deloma posledi ca listih razmer, ki jih je cnrizem ustvaril na fronti in za fronto. Ko so se liusi po sijajnih vojaških uspehih začeli umikati iz karpatskih gora, ni lega zakrivila slabost vojakov ali pa premoč sovražnika, temveč pomanjkanje orožja < Konec na H. slnwii.) ••