Proletarec. [volume], June 04, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. 'By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
• it I M koristi dala vika g«
■judtUt. Delavci to opra
vičeni do viaga, kar pro
duct rajo.
This paper is devoted to
tha interests of the work
ing class. Workars ara
entitled to all what thay
produca.
STEV. (NO.) 560.
Entered aa second-class matter. D«-c. 6. 1907. at the i>o*t office
•t Chicago. HI., under the Act of t'otiicresa of March 3rd, 187V.
Offici: 4008 W. 31. St., Chicago, III. Delavci vseh dežela, združite se!'
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 4. JUNIJA (JUNE 4th) 1918.
PAZITE
na štavilko v oklepaju, ki
sa nahaja poleg vaiega
naslova, prileplje
nega spodaj ali na
ovitku. Ako ja (561)
številka * '
tedaj vam s prihodnjo šta
vijko našega lista potaž*
naročnina. Prosimo, po
novit« jo takoj.
LETO (VOL.) XIII.
Bolgari in jugoslavija.
V elevelaudski izjavi, s katero si je S. N. '/.
takorckoč naredila nekakšen program, je, ne sicer
v meritoričuem delu, ampak v privesku, izrečeno,
tla se je bolgarski narud v sedanji vojni postavil
kot ek.spum-nt pniskega kajzerizma, in zaradi tega
odklanja S. N. /„ Bolgare ter jilt ne smatra za
sestavni del bodoče .lngosia\ije. To -.stališče ne po
meni nič novega; od vsega začetka je londonski
odbor preziral Bolgare in za njim so dosledno ko
rakale ameriške organizacije, ki so z njim sogla
Sale. Odgovori na vprašanje, zakaj se to godi. so
se menjavali; toda odklanjanje samo je ostalo.
IVavilo se naiu je. da niso Bolgari nikakršni Slo
vani, ampak Tatari. Dr. Leotitič je nekoč v Chiea
gi posebno vrtoglavno telovadil, ko je pripovedo
val, tin so Bolgari pač južni Slovani, a ne Jugo
slovani Najbolj priljubljen je pa vendar še izgo
vor, da se Bolgari bojujejo s Srbijo in da se zaradi
tega ni mogoče združevati z njimi.
Ako prihajajo take izjave od srbske strani,
j«- še razumljiva strast, ki jih narekuje. Kajti Srbi
so sedaj Taktično v boju z Bolgari in bolgarska
armada je pomagala napraviti iz Srbije to, kar je
sedaj. Strast seveda tudi v t eni slučaju ni naj
boljši učitelj.
Toda najmanje se prilega tako govorenje slo
venski organizaciji. Bolgar.sko-srbski spori ne za
denejo Slovencev neposredni*. Lahko so v teh
rečeh hladnokrvni in vsled tc»a bolj objetktivni.
l'o situaciji, kakršna je, bi bili Slovenci še najbolj
poklicani, da bi posredovali med Srbi in Bolgari.
Ampak da bi mogli posredovati, bi morali od za
četka postopati objektivno in si s tem pridobiti
zaupanje enih in drugih. Tega zaupanja pa ne
more biti, če kažejo bolgarskemu narodu neprene
homa sovražen obraz.
l)a sta Srbija in Bolgarska danes v vojni, .je
pač resnično. 1/. tega pa vendar ne sledi, tla mora
jo Stl>i in Bolgari na večne čase ostati sovraž
niki. 1/. toga uiti no slidi, ila morajo hiti sovražni
ki žo soda j.
Tudi če so 110 l>i o/irali na dejstvo, da jo bol
garski narod ono, bolgarska vlada pa drugo, tu
bi smoli pozabiti, da so i/, sovražnikov žo pro
storna v krat kom času pustali prijatelji. Koliko
časa jo minilo oil ••usko-japonsko vojno. . A v se
danji vojni Ma bili Japonsko iti Rusija *a voznici.
Tudi oil angloško-biirske vojno še ni minilo sto
letje; a Buri so sedaj lojalno bojujojo na strani
Anglijo. Podobnih slučaje* so no manjka v zgo
dovini. 1/. dejstva, da so Srbi iu Bolgari da nas
drug piotu ilrugouiu v vojni, no slodi torej nika
kor, ila bi moralo biti sovraštvo večno.
Delo posredovanja baš od strani Slovencev
ne bi bilo hren/pno. Slovenci so imeli dobre stike
s Srhi, in intoli so jih tudi / Bolgari. Koraki, -•> ka
terimi se uničuje zaupanje ene ali druge strani, so
torej temeljito zgrešeni.
Slovenska organizacija pa šo t/, drugih razi o- ■
go\ nikakor ni poklicaun, da bi delala Bolgarom ,
tako očitke, kakršni so izrečeni v elovelandski i/- I
javi. Zakaj če bi taki argumenti kaj veljali, I>i se j
Slovencem samim lahko prav to očitalo, kar očita j
S. X. 7. Bolgarom.
V čigavi službi se pa danes bojujojo Sloveti
oi, Hrvati in avstro-orgski Srhi . Tudi oni stoje na
fronti proti zaveznikom, tudi oni >o se bojevali s
Srbijo. Ampak vsako jugoslovansko delo v Ameri
ki bi bilo neopravičeno, če l»i iz tega i/.vajali, da
so iz. sobe napravili eksponente nemškega ali av
strijskega kiijzerja. Bojujejo se pač tako, kakor
jih je brez pardona prisili! sistem, k je bil iiuh" •
nojši od njih.
t'o hočemo i>d sveta, da jemlje za nas v postov
razmere, ki so močnejšo oil tuts, mora pa to pla
vilo veljati tudi za druge. <V smo pri svojem na
rodu ^poznali, kak« je mogoče, da morn delali
proti svoji volji in proti svojim interesom, ttdaj
jo treba vsaj vprašati, oe so ne godi t vitli drugo
lii 11 narodu tako, in najbolj razumljivo iti bilo men
ila tako vprašanje, oe kit za narod, Ki nam j«'
\ vsakem o/.irtt tako blizu kakor bolgarski.
V re.suioi pa j«' z Holgnri zelo podobno kakor
s Slovenci. 1 logarska v lada trdi o sobi, da je kou
stitmionalna, kakor trdi avstrijska o sobi. Ali
tako trditvo niso uikakuršen dokaz. IV« dobro jo
/nano, da ni imola soilanja bolgarska vlada veči
ne v tistem sobranju, ki je zborovalo po drugi
balkanski vojni in jo bilo res ustavno. Znano jo,
da jo vlada takrat izvršila ooup d'etat s Uiti, da
jo razpustila parlament in razpisala volitve na
podlagi izprcmoiijone volilno pravioo. Sklepi toga
sobranja se torej nikakor ne morejo smatrati za
izraze narodne volje.
Že za napoved vojne ni odgovorni bolgarski
narod. Ali oe no bi bila njegova vlada proti kon
st it lici ji na svojem mostu in oe no bi bil kralj
Ferdinand kljub ustavi avtokrat, bi od bolgarske
na naroda odpadla oinoiijona odgovornost, ker so
jo aktivno branil vojne, kolikor jo mogel in dokler
jo mogel To dokazujejo demonstracije in punti; i
to dokazuje dejstvo, da so morali na bolgarskih j
tleli rabiti turško vojaštvo; razmere ->o pa bilo 1
take, da bolgarski narod pač ni mogel storiti \oč
kakor slovenski. Saj ni trajalo dolgo, da je imel j
kajzer Bolgarsko prav tako pod pestjo kakor A\
st ri jo.
To so reči. ki bi jih morala vpoStevati vsaka
pravična slovenska organizacija.
S. N. Z. je prezrla, kako prihaja > svojim
apodiktionim izključevanjem Itolgarov sama s ><
boj v protislovje, ker ji sii-er večkrat pripeli.
Ona, kakor .sploh vsa slraja, ki sledi londonskemu
odboru, pravi, da so mora jugoslovansko vpraša
nje popolnoma rešiti in da odklanja vsako nepo
polno rešitev. To je zahteva, •.•> katero se popolno
!i i a strinjamo.
Zclu lii nas pa zanimalo izvedeli, kako naj se
jugoslovansko vprašanje reši v ecloti. če se izklju
čijo Bolgari ' Kako naj se reši makedonsko vpraša
nje lire/. Bolgarov ?
Kavno Miieedonija je zelo važna točka v ju
goslovanskem in lialkanskem vprašanju. Mace
doiiiju je liila največji kamen razdora ua Balkanu.
In trajnega, /anosijivega miru ua Balkanu, prija
teljstva med balkanskimi državami ne lio, dokler
se maeedotihko \pr;išanje ne reši, in sieer dokler
j '..e ne reši zadovoljivo.
l>o take rešit M' i.i in ne more biti nobene eno
i \st ranske poti. Zanjo je ireba sodelovanja Srbov in
i Bolgarov, a k< r živila v Makedoniji oba elementa,
morata oba imeli trotov«- pravice do nje. Ker sta
pa oba elementa pomešana in se ne more dežela
I tako razrezati, da l>i bila oba dela zadovoljna in
da bi bili Macedonci sami s tem zadovoljni, je
(dini izhod iz zadrege ta, da dobi dežela svojo av
tonomijo, a da se obenem vzame v jugoslovansko
federacijo, v kateri morajo biti Srbi prav tako
kakor Bolgari in Bolgari prav tako kakor Srbi.
V taki federaciji l>i bila garancija, tla bodo v Jla
i "doniji varovane srbske in bolgarske pravice, av
tonomija bi pa dajala varnost, da ne more en del
nadvlada vati ua škodo drugega.
Seveda bi prišlo pri tem načinu re
ši'. \< vprašanje koburške dinastije na površje. To
da če naj se juuoslovansko vprašanje reši v in
teresu naroda, je koburška ali pa katerakoli dina
stija čisto postranska stvar in vsi dinaslični pro
blemi s.i radikalno rešeni, če se Jugoslovani orga
nizirajo \ republiki.
Dokler ne spozna S. X. Z. takih resnic, bo pa
z t njo zaman govoriti.
Iz Moskve poročajo, da jo dejal Ljenin na ple- !
narni seji centralnega izvrsevalnega odbora vse- J
ruskega .sovjela sledeče:
"I>ve nalogi *1» izvršeni. Vzeli smo oblast in j
jo razdelili med vse Ruse. Zdaj moramo i/vršiti
tretjo nalogo, tu ie, disciplinirati proletariat, da
bo \ >a 11 usi ju organizirana do zadnjega kota".
Ta naloga 1»» gotovo najtežja <d vseh. Ljenin
ni povedal, da je šla vzporedno s tem, kar imenu
je prvi dve nalogi boljševikov, tudi splošna des
organizacija, katero je očividno velik tlel ruskega
ljudstva smatral za načelo in za pravi značaj svo
bode. Velik kos boljSeviškega dela je bil doslej
destruktiven; ker pa masa ljudstva ni mogla šteti
same zavedne in izučene socialiste, bo marsikomu
težko dopovedati, da je treba tudi konstruktiv
nega dela in da je zidanje novega še nekoliko bolj
važno, kakor podiranje starega.
Nadalje ne govori Ljenin le o organiziranju,
ampak tudi o diseipliniranju proletariat«. S tem
je torej povedano, da po Ljeninovem nazoru ta
proletariat nediscipliniran. In ee označuje to za
posebno nalogo boljševiške vlade, ne pa le za kak
sno postransko delo, jo s tein rečeno, da jo po
manjkanje disciplini' splošna prikazen.
To beaeile načciuika- ix»ij*cviMkc vlade initio
zelo velik pomen. Razodevajo nam. da je zavlada
la v Rusiji resnično kaotična situacija in da je
morala zmedenost deseči zelo velik vrhunce. Se
daj pač ni ravno koristno filozofi rat i o tem, če bi
l>il položaj kaj boljši, če ne bi bili holjševiki izvr
šili .svoje revolucije. Mnojro boljši skoraj gotovo
lic bi bil. Najverjetneje je to, da jo bila že pred to
i vstajo zmeda velika in liajbrže je baš vsled t etra
, bolševiška revolucija tako laliko uspela. (V je pa
j stvar taka, tedaj se more holjsovikom mnogo od
| pustiti, kajti v taketn položaju je bilo treba nad
j človeškega dela, da se je preprečila .splošna anar
hija.
Moida -»o bo vpričo tega kdo spomnil Trocki
i jevega apela, da naj se bnljševikom ne delajo ne
; potrebne težave, kajti če no ohranijo svoje oblasti,
' zavlada anarhija vsepovsod. I.jeninovc besede zve
ne sedaj kakor potrdili* tedanjih Troekijovih
No, sedaj se pripravljajo holjšcviki na disei
pliniranjo in organizacijo. Pri tem delu šele dobe
pravo priliko, ila pokažejo >\<<je .sposobnosti. <'e ]
se jim posreči, bo treba pošteno revidirati marsi
katero prejšuje mnenje o njih.
Ljenin je Norjotu tudi prečital brzojavko rus
kega poslanika .Foffa v llerlinu, ki pravi, iia je |
nemška vlada obljubila, da tie bodo njene armath
v- prodirale dalje pro:i vzhodu in tla bodo liu- !
som v Nemčiji podeljene pravic«', kakršne imajo
državljani nevtralnih držav.
Ljenin in sov jet najbrže ne jemljetn nemške
obljube /a svetopisemsko resnico. Uoljševiki ima
jo sedaj dovolj izkušenj z nemško vlado in vedo.
koliko pomenijo njene slove.sne besed« . Ampak
dokler je Rusija v takem položaju, kakršnega .i«*
slutiti po l.jeninovein govoru, morajo bit i tudi
boljševiki diplomat ični, k«*r nimajo ;:a protesti
nobenih drugih sredstev, kakor diplomati*"-no mi
te. Nedvomno je pa napovedano delo za discipti
no tudi v zvezi - podkrepitvijo uadaljuih p rote
.•tov, ki postanejo še potrebni.
Centralni odbor je odobril zunanjo politiko
holjševiške vlade in zaključil, da naj se vlada čim
P'ej podviza z organiziranjem rdeče armade, da
u.e!ja\i disciplino med delavci iti uvede strožjo
kontrolo nad butžvažnimi sloji.
Kdor tu vita. bi lahko mislil, da ni namerava
na rdeča armada nič druzega. kakor nova poliei
.i.:. Disciplinirati delavstvo z armado se glasi eelo
picecj 1 ► vt 11 a1 ti< > in diktatorično, in če l)i se te be
sede imele vzeti tako, kakor so bile izrečene, bi po
stavljale lmlj.š« vike \ vse drugo luč, kakor v soci
alistično. 7. druge strani se pa zdi. da tudi bur
žvazni sloji ne delajo boljševiški vladi kaj poseb
ne sitnosti.
Menda pa morajo boljševiki tudi v tej stvari
diplomat ično govorili. Ljeuin je pri neki drugi
priliki dejal, da ne bo o bodočnosti Husije odloče
val brest-litovski mir, ampak končni rezultat na
| zapadni fronti. l'e je pa njegova sodba taka, te
t daj ni zelo verjeti, da bo Uusija le z galerije glcda
! la. kaj se godi na /.a padu i fronti in z znatno go
! tovostjo je sklepati, da dobi rdeča armada ven
dar še druge naloge, kakor discipliniran je delav
i cev in kontrolo buizvazije. Zameriti pa hjeninu
i gotovo ni. če ne pove dane.- tega, za kar je tudi še
■ pojutršnjem čas.
Boljševik! in zavezniki.
Odkar se ie v Rusiji izvršila zadnja, boljsevi
skn revolucije, jc razmerje med Rusijo in zavez
ii i k i nejasno, in odkar je podpisan brest litovski
mir, je postaio še bolj zapleteno. Vzrokov za to
ni treba iskati v velikih daljavah. Boljševiška re
volucija je bila marsikomu nerazumljiva in dosti
je ljudi, ki Se danes ne vedo, kaj naj bi z njo
poeeM.
Sovjel.ska revolucija ni edini veliki dogodek
v svetovni zgodovini, ki ima tako usodo nerazu
mevanja. Veejc zlo je pa v tem, da se iz nera
zumevanja prelahko porodi krivo razumevanje;
tega ve tudi v boljševiskem slučaju ni manjkalo.
Ves svet stoji pod vtLskom vojne in pod tem
vtiskom je stal tudi lani v jeseni. 1'ri vsakem
večjem dogodku so se ljudje — dokaj naravno
— vpraševali, kako bo vplival na vojno in na
njen razvoj. O holjševiški revoluciji se je sko
raj splošno sodilo, da bo škodovala stvari zavez
nikov in koristila Nemčiji. Ker je pa suinniče
nje med človeštvom zelo razširjena lastnost, je ta
sodita povzročila nadaljno misel, da j«* boljše
viško revolucijo naročil ti-»ti, ki je pričakoval od
nje največ koristi, torej nemški kajzer. Odtod
pa je bil logično le še korak do trditve, da so bili
holjseviki ali pa vsaj njih voditelji podkupljeni
od Nemčije.
To se ni izražalo le kot suni, ampak v mno
gih slučajih so časnikarji, katerim se vestnost ne
zdi posebno važna lastnost, izrekati apodiktično
trditev in celo dodajali, da so so tu ali tam našli
dokazi o ogromnih svotah, ki >o jih baje dobili
l.jenin, Trockij in drugi od nemške vlade.
Če so zavezniški državniki kaj verjeli tem
vestem ali ne, nam m-veda ni /.nuno. Očitno pa .j«- i
l>il nekakšen »um tudi med njimi razširjen. l'o
vrh tega je pa naravno, da so oni polagali še več
jo važnost na vprašanje, kako ho vsa afera vpli
vala na vojno, in ker niso pričakovali oil nje ni« i
dobrega za*e, jim ni hila ta revolucija nič po
volji.
Temu se je pridružilo še uvaževanje, ee bo |
I nova vlada trajna ali ne. Že v Kerenskijevi dobi !
j ie hilo po velikih časopisih mnogo filozofiranja o
ruski revoluciji. Nekateri duhoviti žurnalisti so
i jo primerjali z veliko francosko revolucijo in pra
\- i I i. da >e zgodovina ponavlja. I'gihali so le, k.i- i
ko se ho imenoval ruski Marat, ruski Dantoii,
ruski Rohespiere in naposled ruski Napoleon. Po
njihovih nazorih se je v liusiji takoj prvi dan pri
jel ':aos, in nič družeča niso pričakovali, kakor
da ho zmešnjavi sledila zmešnjava.
V resnici je v razmeroma kratkem času pa
del knez Lvov, Miljukov, potem Kerenjski, iti
pravzaprav se ni čuditi, da so ljudje z nekakšno
gotovostjo pričakovali tudi nagol padec boljše
' ikov. Ce g« na primer l-lyod (!eorge ni naravnost
pričakoval. ga je trotovo kot mogoč slučaj jemnl
v poštev. Vpričo tega se ne more zavezniškim
vladam preveč zameriti, če se niso podvizale s
priznanjem vlade, o kateri niso vedeli, če ji ne
ho v štirinajstili dneh sledila druga.
Zdaj je minilo pol leta izza holjseviške re
volncje in v tem času se je vendar marsikaj po
jasnilo. O holjševiški vladi so lahko različno so
di; mi smo zadnji, ki bi podpjsali vso, kar je
ukrenila. Toda za tako črno je danes vendar no
more nihče več slikati, kakor so jo slikali v za
čet ku.
Predvsem mislimo, <i<1 j«: povest o nemškem
podkupljeuju definitivuo položena nic«l hajke.
MoguiV ie, ila jo bodo M' razširjali gotovi elemen
ti, katerim je holjševišku vlada enako zoprna ka
kor jim je hiia Kerenskijeva. Marsikomu je hila !
že r> volueija sama na sehi zoprna, .lasno pa je
vendar, da zelo vplivni in merodajni faktorji ne '
verujejo v listo hajko. Lloyd (ieorge je dejal, da i
ho po njegovem prepričanju nemški avtokraeiji i
na škodo, karkoli se z<;odi na vzhodu. Tega iv i
i»i mogel reei, »'-e hi smatral lioljševike za nem- j
ške phucnike. Wilson je govoril o poštenih na
menih ruskih zastopnikov ki so prišli v llrest
Litovsk; ti zastopniki so hili holjševiki.
Ali hrest-litovski mir je poslal dejstvo in po
njem je izgledalo tako, kakor da so Rusi d^zer
tirali od zaveznikov in da so holjševiki odgo
vorni za to. 1* L
I »o našem mnenju je ta sodha prepovršna.
\e homo razmotrivali vprašanja, ee je hilo mo
dro «.li ne, da >e zavezniki niso udeležili hres*
Mtovf.kih konferene. Da niso zaupali Neineiji, je
hilo gotovo prav; toda v Husiji hi se hile re'*i •
morda vendar drugnee razvile, <'*e hi hili zave/.ni
ki sledili njenemu vahilu. Nenu-ija ne hi hila te
daj imela opraviti le z ruskimi zastopniki; raz
kriti hi hila morala svoje splošne imperialist ietie
namene še ho! j jasno, kakor jih je pri pogajanju
z Rusi samimi in mogoee je, da Iti hilo to poveealo
avtoriteto holjševiške vlade in ji vendar omogoeU
lo nadaljevati vojno, katere pat* ni koneala s ta
i'. i in veseljem, kakor se je nekaterim zdelo.
Sedaj je to kajpada stvar preteklosti in kar
i se je iz joga izleglo, t<> je da.nes dejstvo. Rusija
it- stopila i/, vojne. Kakor sum že večkrat oine
11 i i i. ni storila tega, ker je bila 1 u k«i njena ab
solutna volja, ampak ker ni v svojem položaju
mogla storiti nič družeča. To naše prepričanje
ni enostavno mišljenje, ampak se temelji na zna
menjih, ki se m nože oil dne <lo dne.
Kakšen pa je položaj sedaj? Itrest-Litovski
!»iir .;«• res podpisan. Toda v dejanju ni tega ini
VI t V tudi ni na rusko-nemški fronti vojne v ve
likem slogu, se vendar neprenehoma vrse boji
/daj na tem, /daj na onem kraju, In tistega o
gromnega dobička, ki ga je Nemčija neposred
no piicakovala od mirovne pogodbe, ni žela.
V je ni daljnji cilji na v/.hodu, ki so vseskozi
impfinlistični so scv«da drugo vprašanje. Am
pak takoj j«- pričakovala Nemčija od ruskega
•niru dva glavna uspeha: Ogromno množino ži
veža in prosto rabo vse svoje in avstrijske ar
made na zapadni fronti.
Ve ena ne druga želja se ni izpolnila v taki
meri, kakor je pričakovala Nemčija. Ktisija sama
preveč strada, da l>i mogla dajati žita iu mesa
Veineiji. V I krajini so sieer kajzerjevei vpelja
li organiziran rop, toda rezultati niso taki, da bi
kaj zalegli, ker se kmetje upirajo z vsemi sred
stvi in po ponovno potrjenih vesteh rajši sežiga
jo žito. kakor ila l»i ga dali Vemeem v pest.
Kar se tiče armade, si je Nemčija gotovo ne
koliko pomagala, vendar pa nikakor ne toliko,
kolikor je upala. V okupiranih pokrajinah, v !'•
j krajini, na rinskein in na ru.skem teritoriju, ka
iiiur je nemško vojaštvo prodiralo kljuh brest
I !:tm -.ki pogodhi, je treba znatnega števila čet,
i ki -za nikakor ne sme zmanjšati, če noče riskira*
(Konee na 8. strani.)