Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Slovensko republičansko
združenje.
8EDEŽ V CHICAQI, ILL
IZVRfiEVALNI ODBOR:
Frank IVistič, Filip (Uidii a, Martin V. Kondn,
Etbin Kristan, Frank Kcržc, Anton J. Terbovec,
Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR.
Matt. Petrovicli, Ludvik Dencdik, Frank Verauič.
CENTRALNI ODBOR.
John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivauetio,
J. Judaic, Ivan A. Kakor, Anton Mot/., Frank
Mravlja, Jarob Muha, Zvonko Novak, K. H. Po
glodič, Matt Pogorelo, John Kozel, Jos. Steblaj,
Frank Šuvs, Frank I'dovie, Charlie Vesel, Andrew
Vidrioh, Stefau Zubric, Leo Zukrajsek, Anton
Zloga r.
(0|H)inba. Zastopniki organizacij in listov, ki
se doslej še niso priglasili, postanejo člani cen
tralnega odbora, čim se pravilno prijavijo ia iz
javijo, da so strinjajo s temeljnimi načeli S. H. 't..
■— Naslov za pisma in denarne pošiljatve je slede
či: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, I1'.)
SLOVENCEM V KANZASU.
Prišel jo čas, da se tudi mi zbudimo iz spa
nja. Slovenci v Kansasu, ki so nekdaj sloveli za
posebno napredne, so zadnja leta skoraj zadremali
in po drugih deželah rojaki komaj še vodo, da smo
tndi mi na svetu. Toda sedanji čas jo preresen za
dremež; kdor no stoji sedaj na svojem mestu in
110 poseže aktivno v velike dogodke sveta, preko
njega pojile doba s svojimi železnimi koraki in
so ne ho brigala za njegov protest, ne za njegove
tožbe.
Jugoslovansko vprašanje je na dnevnem re
du. Moralo je priti tako, kajti vsa velika evrop
ska vprašanja so vsled vojno postala akutna. Vsa
vprašanja, ki so v zvozi z bodočo ureditvijo Evro
pe, /. bodočim mirom, z bodočim razvojem, zahte
vajo rešitev. In ker jo njih rešitev neizogibna, so
bodo rešila.
To je popolnoma gotovo dejstvo, ker je ute
meljeno v svetovnih potrebah.
Odprto je le vprašanje: Kako so bodo re
šila ?
Nešteti interesi se križajo iti vsi bi se radi
uveljavili, vsi bi radi premagali drugo. Tudi z ju
goslovanskim problemom jo tako. Kar bi rada di
nastija Hahshurg Lotringcn, no ugaja dinastiji
Karagjorgjevic; kar želi dinastija Karagjorgje
vic, ni všeč dinastiji Petrovič Njeguš; in po čemer
stremi katerakoli dinastija, se ne vjema z interesi
naroda.
Naj li ljudstvo vpričo tega ostane v kotu in
molči? Co bo držalo roko križema, bodo drugi re
ševali njegova vprašanja, in rešili jih bodo proti
ljudskim interesom. Ako hočel judstvo, da se ures
ničijo njegovi cilji, mora samo nastopiti in vzeti
vajeti svoje itsode v svoje roke.
Ljudstvo v starem kraju ne stoji v kotu in
ne molči. Kljub stalno pripravljenim vislicam go
vori tako glasno, da jc njegova volja razumljiva.
Toda rabljeva roka mu žuga neprenehoma..V svo
ji strašni stiski obrača oči preko oceana, v to de
želo, v kateri prebiva na tisuee nje novih članov,
pa pričakuje ed njih, ela izrečejo, eesar no morejo
sami izreči svobodno.
Vstali so v Ameriki Slovenci v mnogih elrža
vah. Zbrali so .se v Slovenskem Krpubličanskeiu
Združenju in ono tolmači resnične želje in zahteve
vseh svobodo ljubečih Slovencev. Jugoslovanska
federativna republika jo njegov eilj.
Kaj pa Slovenci v Kansa.su!
Marskido misli, da srno snkrnjeiii avstrijuni.
Toela to ni resnica. Tudi mi vemo, da jc Avstrija
le domena ene familijc, habsburške dinastije, iip
predstavlja pa nobenega enotnega naroda, no
bene geograf ičuo «^li gospodaisko potrebne forme,
nobene naravne zveze naredov. In če koprue Slo
venci v stari domovini sami iz ječe, na kateri se
blišči napis "AvstroOgrska", so ne more priča
kovati od nas, da hi se postavili proti njihovim
aspiracijaui.
Vemo pa tudi, da si ne žele i/ ene sužuosti v
drugo odvisnost, ampak da hrepene po svobodi.
In bilo bi nenaravno, čc bi mi, živeči v ameriški
republiki, bili manj demokratični od njih. Cilj
Slovencev more biti le republičau.%ki, uveljaven v
zvezi z ostalimi demokratično organiziranimi Ju
goslovani.
Za ta cilj dela Slovensko Kcpubličansko Zdru
ženje, in če ne bi delalo zanj, jc gotovo, da bi stla
čili Slovence / ostalimi Jugoslovani v red zopet
pod kakšno krono.
Mi v Kansasu pa nismo monnrhisti, ne habs
burški, ne kakršnikoli. Republika je edina oblik«,
v kateri se more svoboda razvijati dalje do popol
ne zmage.
Ni pa dovolj, da smo republikanci in napred
njaki v srcu. S tem ne pomagamo svoji si vari in
ne premagamo nasprotstva. 1 'ela je treba in delo
kliče tudi nas.
Društvo "Kožna Dolina" štev. 9'2 S N. I*. J.
; je zaradi lega sklenilo vzeti iniciativo za usta
1 uovitev S. R. Z. v Kansasu iu v ta namen sklicuje
KONFERENCO
v John Krekarjevo dvorano
Franklin, Kans.
NA DAN 9. JUNIJA ob 3 pop
Vse organizacije v Crawford County so vahljc
ne. da pošljejo na to konferenco svoje zastopnike.
Dobro elošli bodo pa tueli elelegaii iz Cherokeo
County, če se hočejo kljub oddaljenosti udeležiti.
Cpamo, da uc bo nobene organizacije v našem
okraju, ki se ne bi udeležila tega sestanka. Mar
sikaj smo zamudili, vse pa lahko nadomestimo, če
se sedaj čvrsto lotimo dela.
Zatorej: Na .svidenje dne 9. junija v Frankli
i nu!
Sklicatelji.
SLOVENSKIM ORGANIZACIJAM V JUŽNEM
ILLINOISU.
Klub štev. 50 J. S. Z. jt* na svoji redni seji elnc
; 12. maja adoptiral načela Slovenskega licpubli
! čanskega Združenja in sklenil podvzeti iniciativo,
da He osnuje lokalna ali okrajna organizacija za
južni Illinois
Da je taka organizacija v današnjih rušili
nujno potrebna, nam mora pritrditi v.sak upu/ova
li'«* dejanjskili razmer. Jugoslovansko vprašanje
se rešuje in koncem te vojne se ho rešilo — na ta
ali oni način. Ako hoče ljudstvo, da se reši v nje
govem interesu in po njegovih zahtevali, mora .;a
iiio stati na straži in delati v svojem ziulslu. C'e
ostane ljudstvo indiferentno, se ho vprašanje it
šilu, ampak proti interesom ljudstva.
V našem delu države, kjer so slovenske našel
hine majhne, na niso razmere tako ugodne, da hi
kazalo v vsaki naselbini posebej ustanoviti lokal
no organizacijo. V zapadni Pcnnsylvaniji vidimo,
kako so rešili to vprašanje v podohnili razmerah.
Tam so se podporna društva in socialistični klubi
v mnogih naselbinah združili v enotno lokalno or
ganizacijo, v kateri delajo neumorno in s katero
so dosegli že prav lepe uspehe.
Po tem vzoru bi se tudi mi lahko iu»i»«š"" or
ganizirali, če združimo društva in klube iz vsega
dela države v skupno lokalno organizacijo.
Kakor rečeno, je naš klul« pod v zel iniciativo
za to in ima v ta namen že 12 dol. 30e v hlagchii.
Zategadelj priporočam« vsem okoliškim društvom
in klubom, naj vsako na svoji prvi seji razmišlja
in temeljito razpravlja o problemu in potem nuj
I sporoči svoj zaključek našemu tajniku na naslov:
Frank Atcmpilinr,
ll. F. D., 1 l!ox4
W. Virden. 111.
Najbolje bi bilo. da izvoli vsuko društvo ozi
roma vsak klub takoj svoje zastopnike iu nam jih
naznani
Na to vabilo pričakujemo čim hitrejši odziv,
da pridemo do potrebnega pozitivnega dela.
Simon Kaučič.
XI. Izkaz prispevkov za S. R Z.
Krajevna organizacija S. R. Z. v Winter
quarters, i 't ali. $9.&r>; krajevna organizacija v
l«a Salle, III., $50.00; Fr. Žagar, Terre llaute|
I nil., $2.00; krajevna organizacija v Murray,
I'tali. $2.50; veselo omizje, ">(»«•; za Slovenian
Review z znamkah in gotovini krajevna
organizacija v Ely, Minn., $*.50; krajevna orga
nizacija v Kveleth, Minn., $22.(H); dr. V I»• »j št.
S. X. I*. J., Collinwood, < >., $4.(K); krajevna
I organizacija v Sartell, Minn., Ilhiž (iuzel.
| So. Hurgett.stou n, Pa., $2.00.
Anton .1. Terbovee, tajnik.
Detroit, Mich.
V nedeljo, dne 1 »i. junija priredi tukajšnja
okrajna organizacija SRZ. veselico, pri kateri
bodo sodelovala vsa slovenska društvu v Detroitu.
Veselica se vrši v korist SRZ. Program bo objav
ljen pozneje.
Redne seje krajevne organizacije se više vsu
ko zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se
vrši 26. junija ob it zjutraj v Delavskem Domu,
i K. Kerry Ave., in pozivam zastopnike društev in
ostalo zavedno občinstvo, da se je udeleži v obil
I nem številu.
Odbor krajevne organizacije je sledeči:
Martin Mantony, iajni|t: Jo.s.Klaučnik,blagajnik ;
nadzornika: Job. Topolak in J. Auhel.
V okrajno blagajno no prispevala ;dedeča
društva: Zveza Detroitškili Slovencev, štev 121.
S. N. I\ J., $•">; fitev. 123,. S. S. P. Z., $5; slov. pev.
tir. Ljubljanski Vrh, $5; slov. hov. klub štev. 114,
Vojak J. Janežie, $1.
Ha rt in Mantony, tajnik.
Kralje vaši med Ju goni ova ni nima jo uspeha z
resnieo. Zato se brez pomisleka poslužujejo na -
vadnili lazi. Kdor pride kaj okrog po naaelhinah,
sliši pogc.stoma trditev, tla je vlada v Washingto
nu priznala krfsko deklaracijo. Ker se ponavlja ta
pripovedka na različnih, med seboj oddaljenih
krajih, ne more torej biti le slučajen izrodek kak
šne prenapeto ali prehitre domišljije, ampak oči
viihio jo, da se to sistematično razširja.
Lahko je razumeti, s kakšnim namenom se to
dela. Politični šarlatani hočejo napraviti vti.sk,
da mora biti vsak Jugoslovan v Ameriki za Kara
gjorgjevičevo dinastijo, ker bo sicer smatrali za
nelojalnega napram Zedinjenim drŽavam. Seveda
računajo največ n.i take ljudi, ki ne mislijo s svo
jo glavo in na take, ki premalo čitajo, pa se potem
zanašajo na tisto, kar slišijo od drugih.
Vpričo take propagande je treba jasno pove
dati, da je ona trditev o krfski deklaraciji prosta
laž. Absolutno nobena vlada ni priznala krfske de
klaracijc, pa tudi washinatonska ne. <*'« '.i imeli
ljudje 1» količkaj možganov v glavi, bi morali
razumeti, da je tako priznanje sploh nemogoče.
\ saki vladi se lahko pošlje vsak dokument in
vsakalahko "vzame na znanje"; to se pravi:
Seznani .^e z dejstvom, da je bil izdelan tak in tak
dokument. Ampak odtod do "priznanja" je zelo
dolga pot in te ni nastopila nobena vlada. Kdor
torej trdi, da ima krfska deklaracija Wilsonovo
ali Lausingovo priznanje, je navaden lažuik.
Prav tako ne more nobena vlada "priznati"
londonskega tdhora, jugoslovanske kaneelarije v
W'ashingt onu ali katerekoli podobne institucije.
Zakaj noben tak "odbor" ali "svet ' ali kakor se
že imenuje, ne more dokazati, tla zastopa Jugoslo
vane v Avstriji! ne more jih'zastopat i, ker ne um
rejo sami izvoliti takih odborov.
Slovensko Hepubličansko Združenje ve to in
zalo 11 i nikoli zahtevalo takega priznanja. <"'e pa
j kakšna druga institucija o -.sebi trdi, da ima tako
| priznanje, tedaj .se zopet nesramno laže.
Iz Kodanja poročajo: Novi finski kabinet, ki
ga je sestavil bivši senator Paaskivi, sestoji iz
samih pristašev Nemčije. (Seneral Mannerheim,
poveljnik bele garde je zahteval, da sprejme vla
da njegovo ostavko, ker je proti germaniziranju
Finske.
I/ Moskve poročajo, da Nemci grade železni
••o od finske meje do Peeenge na obali Mor
manska.
Iz Amsterdama poročajo: " Leipziger Zei
tung" piše, tla sta nemški kajzer in .saksonski
kralj izbrala princa Jurija Saksonskega za novega
kralja Litve po "želji litvinskega ljudstva" (?!)
Socialisti na Saksonskem kritizirajo 1a korak.
Koza je hodila mod gredicami in potovala
sina. Rdeča in lepa je bila v lice in oči so se ji
lesketale ter gledale črez polje in črez (tore, glo
dale so v daljno deželo in videle Filipa. Ravno
sedaj je morda v mislih pri njej, spominja se sina
in bele hišice ter mtoli na svojo obljubo. Stojo
dneve in tedne, kdaj pride njegov dan, kdaj se
odpelje proti domu; ves je že nepotrpežljiv, za
kaj žalostno mu je samemu v globoki jami, p»xl
zemljo, v prahu in temi, kjer vedno groze skale
nad njim, kjer se rušijo oboki . . .
Stala je konec vrta in mislila. Počasi je sto
pila med gredice, kjer so se že razvili cvetovi, kjer
so že cvetele potonike. Tudi astre so že odprle
hi odklenile svoje zvezdnate cvetove. "Le eve
tite, rože, ali, sedaj ima priti Filip!" Kila je sreč
na, zakaj pred njo jc sijala zvezda pri zvezdi na
zelenem polju. Srce se ji je topilo v prsih raz
košne radasti, in sladkega pričakovanja gorki va
li svetlega in blagega hrepenenja so jo napol
nili. —
"Sedaj ima priti Filip!" Vsako jutro na
vsezgodaj, ko je še padla rosa izpod neha, je že
stala na pragu. Ni šc bil dan, ni se zaznavala zar
ja in nič so ni videlo. Cesta se jc izuubljala v
megli, in oko je zastonj strmelo v belo morje.
Dopoldne jc bila zopet zunaj, pogledala jc na
vrt, potem pa zopet zrla proti klancu iu vroče že
lela, (ki bi se prikazala znana in ljuba postava
izza ovinka.
"Astre že eveto! Ali ne ve."' Pisalu bi um, '
ali odkar je odšel, ni dobila vi-.»ti od njega. Ni bi
lo pisma, ki bi ji poved ilo, kod ii«uli 1'ilip. Niti
pozdrava ji ni poslal po družili, p.> tovariših, ki
so šli ž 11 jim, in ki so že pisali domov, da so do- !
bili delo, a da se mislijo kmalu vrniti.
Minulo je že pol lela, kar >o hili na tujem,
in ves ta čas ni dobila II »/a niti plasti i d svojega
moža.
"Ni še tatka," je govorila sinu, "kje li<di
tatek?" .Morala je zopet na vri, da bi >e prepri
čala ,ali res eveto astre.' Sedla je k njim in misli
la na moža. Se enkrat je preživela v duši vse
minole dogodke, odkar se je seznanila s Filipom.
Ali je l»ila jesen ali /ima ! Ne, moralo je biti
spomladi, zakaj toliko sreče še odtakrat ni dožive
la iu toliko evetja ni v zimskem času. kakor ga
je tedaj razcvetelo pred njenimi očmi, toliko zla
tih žarkov nima zimsko .sobice, kakor jih je te
daj posijalo na njeno lice; taka svetloba gori
samo spomladi, kakor je tedaj padla v njeno du
šo. Filip je zidal hišico ob cesti, in ona je prišla !
"To bo srečna tb»ta, ki bo gosp« dinjila tukaj! ;
Moj Bog!"
In potem je mislila, pogost o mislila na tna
lo stavbo in na mladega zidarja oi> cesti .
Ali je bila jesen ali žitna? No, moralo je bi- j
ti spomladi, zakaj solnce je žarelo, cvetje je ble
ščalo in smejale so se trate iu peli gozdovi.
mimo.
Filip jo prišel k njej v vas.
"(Jlej, Koza, hišo sem si postavil, ali kaj mi
bo samemu.' Ko sem jo zidal, sem vedno mislil:
Katera bo gospodinja v moji hiši? In želel sem.
da l»i bila ti . . . Ali hočešf"
Iskal je njenih oči, ali njo je bilo sram.
"Oh večerih, po delu sem bil truden, da mi
je hilo vse telo kot razbito. Woke r»o mi Itile ra
njene od ostrega kamenja in vse ožgane od apna.
Ali nie me ni bolelo, nič nisem čutil ran in trp
ljenja, kadar sem se .spomnil tebe. Želja, da bi
bila ti gospodinja v tej hiši, da bi bila ti moja
žena, mi je dajala moči in volje, da mi niso mogle
blizu težke skrbi. Ali hočeš.'"
Tako jo je snubil Filip, in ona mu ni odrekla,
mu ni mogla odreči. —
I'riuesel ji je zlat prstan i:i dejal:
"Pred tremi leti sem ga že kupil in mislil:
Ali bo prav Kozi? Ali si- bo podajal njenemu
prstu?"
Postala je njegova žena.
Ustanovila sta si doni v boli hišici in tihi mir
je objel nizki krov, kjer je sijala sreča Lepi so
jima bili dnevi, naj je bilo zunaj solnee ali je škro
pil dež iz sivih oblakov; žalostnih sem- ni bilo na
vedro čelo in na jasna lira.
Prišla jo na konec svojih misli in se obrnila
proti oknu, ker se ji je zazdelo, da nekdo ho
di po sobi. Jzza vogala je stopila Filipova sestra:
"Kaj je s teboj! Ze celo večnost hodim po hi
ši in kričim, pa ti nič 110 slišiš. Ali veš kaj no
vegaf"
Koza jo jo pogledata; v njenih oreh je bilo
nestrpno vprašanje.
"Markov je pisal: tam je kol Fiiip. Dru si te
den se vrnejo."
"Drugi trden!" Hlastno je ponovila Koza t«*
besede: dihala je hitro in močno, kot da se je iz- 1
nehila velikega bremena, in okrog usten i>e ji je
nehote pojavil smehljal.
"Kaj ti je Koza? Zakaj se me ješ!"
Nič ni, spomnile sem se nekiij veselega, jo
odgovorila in zaželela, da l>i bila kmalu sama,
dii hi se mogla sama s seboj veseliti.
"Markov je pisal, da imajo težko delo in sla
bo so plačani. Vsi žele, da hi bili čimprej doma."
"Ali v jamah delajo* Ali je kaj povedal o
Filipu T"
"Nie druzega ni pisal, kakor to, da morajo
hudo delati in da je nevarno pod zemljo. Zmeraj
kakšnega ubije."
"1'hije." Koza je kar zadrhtela in prevzel jo
je brezmejen strah, da hi se njemu kaj ne pri
petilo. Hitela je v hišo, :,e nečesa spomnila, in
zopet 11a rest o!
"Da bi hil že tukaj Filip! Ali drugi teden,
v pondeljek?"
"Ne vem. tega ni pisal. Ali si zelo vesela?"
(Dalje.)
Tz Inomosta jo prišlo poročilo, da je bilo pri
zadnjih nemirih in bojih v IVaui 2000 oweb mrtvih
in ranjenih. Krvavi hoji so hili tudi v (iradcu
in Ljubljani, kjer ho Slovenci napadli avstrijske
(nemške ali inadjarske) čete. Vojaki so streljali
na ljudske množine in uhili ter ranili veliko šte
vilo oseh. Notranji nemiri in punti so zadržali
priprave za ofenzivo proti Italiji.
Iz Švice poročajo o velikem qtradanju na
Hrvaškem. Šolski otroci po nekaterih krajih
Avstrije zbirajo krušne drobtine za stradajoče
hrvaške otroke. Iz Sarajeva so pred kratkim po
slali 48 škatel diobtin 11» Hrvaško. Kmetje v
Hercegovini so od Možiča dobili le štiri funte moke
na osebo od vlade.
Po vesteh iz Milana so socialisti v Avstriji
organizirali velike demonstracije proti novi
nemško-avstrijski pogodbi.
Poročila iz Ženeve pravijo, da je avstrijski
cesar Kari pred kralkim sprejel razne deputacije
iz "zapadnih avstrijskih dežel", ki so tarnale za
radi slovanskih aspirarij in se poselili« bridko pri
toževale nad Jugoslovani. I'o teh poročilih je
gospod Karl izjavil:
"Za bodočnost se zanašam na zvesto, nepre
cenljivo sodelovanje nemškega cesarstva z oziroin
na interese naše monarhije. Hodite zagotovljeni,
da ne bodo nikdar in na noben način prikrajšane
praviee Nemcev v Avstriji."
To bi bilo »"isto lepo in nihče ne bi zameril
habsburškemu gospodu lakih besed, če ne bi /,e
iz predolge izkušnje vedeli, kaj pomenijo. Kadui*
govori ta gospod "o nemških pravicah", misli na
nemško hegemonijo iu na predpravice nemške
buržvazije iu birokracije. Posebno podpirajo to
mnenje še Karlove besede o "s< delovanju" Nem
čije, kar bi bilo bolje povedano z besedama
"nadvlada nemškega kajzerja."
Iz Stockljolma poroča jo: Iljalmar Braniing
je to d 11 i pojasnil v listu ''Social Demokrat ens
kakšno težavo je poslal v centralne države sporno
nieo zavezniških socialistov, ki je hila sprejeta v
Londonu. Poskus, da l»i jo nesel kurir oselmo, se
ni posrečil. Nato je Itila spomenica poslana v
šestih priporočenih pismih ua naslov Scheide
inannn in llaaseja v Berlin, Viktorja Adlerja na
Dunaj, Buehingcrja v Budapest o in Sakasova ter
Krikova v Sofijo.
V vsakem ovitku je hila spomenica v angle
škem in franetiskem jeziku, Vanderveldovo in
Muj-.smansovo pismo in privatno pismo Braniinga,
ki se je ponudil za posredovalca, da prejme ofiei
jelni cd govor.
Odgovora pa ni hilo in zdaj je berlinski
"Vonvaerts" pojasnil, da ni spomenica še danes
prišla na določene naslove v Nemčijo in Avstrijo,
Bolgarski socialisti so jo prejeli in tudi dali svoj
odgovor.
Iz Amsteid*ima poročajo: Horlinski "Vor
waerts" |>išc, da se pojavljajo ncmiri'na Krimu.
\' (»dcsi so Nemci razpustili socialistično dumo.
Človek se takim veslom že nič več no rudi,
ampak jih jomljo lo na /.nanje. Kmalu ho dovolj,
»'•o so ho poročalo: "Som ali sem so prišli Nemci".
Da so potom izbruhnili nemiri, so ho razumelo žo
samo po sohi.
Državni tajnik Lansing jo le dni podal sle
dečo važno izjavo:
"Državni tajnik želi naznaniti, tla jo vlada
Združenih držav z velikim zanimanjem slodila
razpravam in zaključkom kongresa zastopnikov
zatiranih narodov iz Avstro-Ogrske, ki se je vršil
meseca aprila v Rimu. Vlada toplo simpatizira z
narodnimi aspiracijami za svohodo ('oho-Slovakov
in Jugoslovanom."
Medtem ko za danes heložimo to vest, se zme
nimo prihodnjič o njenem pomenu.