Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Inteligenca In politika.
,t (Konec.)
Ako zahtevajo razmere, tla se izloči kaka po
litična smer iz nepolitične organizacije, je treba
to storiti na nepolitičen način. Da se zabrani na
pr. pristop klerikalcev, ki predstavljajo najbolj
konservativni element s popolnoma drugo idejno
smerjo, bi zadostovala določba, da ima pristt p le
oni, ki smatra znanost za edino merilo vsega spo
znanju. S Jo nepolitično določbo bi se izključila
na nepolitičen način ona politična smer, ki tlela
splošnemu napredovanju največ ovir. Ker je an
tiklerikalizem, ko« hoj proti klerikalni stn-.nki,
političnega značaju, zato nepolitična organizacija,
ako hoče biti dosledna, ne sme imeti antiklerika
lizma in« svojem programu.
V okvirju take politične organizacije bi se
najuspešnejše zbirali akademiki in tvorili tu stro
kovno politične klube. V političnih klubih bi se#
zbirali posamezniki, ki so prišli do gotovih politič
nih nazorov in prepričanja. V vodstvu bi morale
biti zastopane \ se politične smeri dotične organi
zacije, ki bi ne smela storiti nobenega koraka, ki
bi nasprotoval političnim nazorom kake zastopane
politične snteri. .
Taka idealna organizacija, kakor jo imajo
deloma Nemci v takozv. "Freie St udentenscbaft "
bi bila, oziroma je zelo prikadna, vzgojiti akade
niično mladino v tolerantnosti napram tujim'nazo
Tom in v politični strpnosti, ki je tako redka cvet
ka na polju našega političnega življenja.
IV.
l>a je razširjena med inteligenco, ki bi imela
predstavljati voditeljico naroda, takt) zelo poli
tična bic/.barvuost, brezbrižnost in koritarstvo, je
kriva tudi država, oziroma pravilnejše rečeno, oni
privilegirani stanovi in razredi, ki vladajo sedaj v
državi. Ker je v interesu sedaj vladajočih privile
giranih. protidcinokratičnih krogov, da ostane
ljudstvo politično nezavedno, da tra lažje vladajo
in izkoriščajo, je psihološko popolnoma umljivo,
da se v naših šolah ne podaje politična izobrazba,
kajti vladajoči krogi se boje informirati mladino
v političnih vprašanjih, ker hi morali uvesti mla
dino tudi v nova politična stremljenja, ki so na
perjena proti njim. Zato tudi ni pričakovati od
njih, tla bi modernizirali v tem smislu naše šol
stvo. To se tla uresničiti le na gotovi stopnji de- |
mokratizaeije. V tem oziru so storilo sodobno naj
bolj demokratične države Švica in /edinjene dr
žave prvi korak s tem, da so uvedle v svojih šolah
elementarni državljanski pouk.
Izgovor nekaterih ljudi, dii je treba, predno
se da ljudstvu širšo svobodo in večje pravice, po
čakati, da bi v ta namen dovolj zrelo, je absuiden.
Taki naivneži so podobni onemu, ki iu> Iti hotel za
sesti kolesa, dokler se ne ueuči voziti na njeni.
I.e svoboda uči ljiulst vo svobodo pravilno rabiti.
Idealna demokratična država bodočnosti bo
skrbela za politično izobrazbo svojih državljanov.
Državljani se bodo vzgojili v zavesti, da je upravi
čen le en despotizem, despotizem zdravega raz -
uma, da vladajo v pri rod i neizogibni, večinoma še
neznani in nepreračunljivi prirodni zakoni, tla je
kultura produkt družabnega dela, tla so po roj
stvu vsi enaki, in da ima vladati le rezultat posa
meznih tendenc naroda oziroma države. .Moderna
šola konsok vent no demokratične države bo pri
pravljala mladino na politično življenje, podajala
elemente lutavoznanst va, pojasnjevala smisel po
litike, namen .strank in države. Kdaj naj se začne
s tem poukom in v kakšni obliki, to določijo pe
dagogi, ki bodo morali biti veliko bolj filozofičuo
in sociološko izobraženi kot so današnji.
Ker mora biti strogo demokratična država po
litično nevtralna in nepristranska, zato bo moral
biti politični pouk nepristranski in radi trga sa
mo informativen ii» opisovalen. o politični vzgoji
se od strani države ne more govoriti, ker ima vz
goja, oziroma mora imeti vedno gotove smeri, na
men in cilj. Kolikor je raznih svetovnih, etičnih,
političnih in življenskih nazorov, toliko raznih
vzgoj ekst-itira. Vzgojiti ob enem v aristokratie
nem in demokratičnem, liberalnem in .socialistič
nem duhu i t d. je nemogoče in ne bi vedlo nika
mor. Vzgajati se pravi, uravnati otroško in mla
deniško mišljenje in hotenje tako, da je vedno v
istem smislu motivirano. Zato bo morala prepu
stiti moderna država, že vsled svoje nepristranosti,
politično vzgajanje mladih državljanov politič
nim strankam, kakor je to večinoma že danes. Da
se pa obvaruje mladino pred slepo avtoriteto in
slepo vero v strankarske programe, bo Ivoril ne
pristranski politični pouk v državnih Šolah zelo
koristmi in potrebno protitežje enostranski strnn
karski politimi vzgoji. Nepristranski pouk bi se
dosegel najlažje, ako bi predaval o obstoječih po
litičnih suiereh, strujah in strankah, vendo le pri
staš dotične smeri in atruje ali stranke.
Le na ta način hi se opomoglo dejstvom, tla
stopa mladina, ko zapusti šolske klopi, slepo in ne
premišljeno v politične .stranke, ne du bi bila pra
vilno in dobro informirana o drugih strankah, da,
gre v stranko, ki je ravno v modi in da je večina
takorekoč kar vrojena v stranko. Koristno pa bi
bilo tu tidi za tiste, ki so obdarjeni s tako poli
tično slepot o in gluroto, da jih ne zbudi iz njih
duševne lenobe uiti najglasnejša fanfara in naj
bolj živa strankarska reklama.
Dokler pa ni dosežen ta ideal, ni za onega, ki
reflektira na višjo intelektualno stopnjo iu noče
ostati političen analfahet ali iiiuteo in noče vel
jati za koritarja, za dvorezen nož ali pa za vetr
ujaka, edino sredstvo: s samoizobrazho do politič
nega prepričanja. Kdor noče, dn bi ga glede po
litične izobrazbe prekosil kak velikomestni tovar
niški delavec, ki je obiskal politično šolo svoje
stranke, in kdor noče biti samo ofieialen diplomi
ran inteligent, temveč tudi v resnici inteligent,
mora poseči k politični smnoizobrazbi.
Samoizobrazha se mora začeti pred vsem z te
orijo. Ttt-se pravi: politično neodločena mladina
ima študirati politiko v prvi vrsti kot vedo. Sezna
niti se n ora z posameznimi disciplinami, ki pride
jo pri imdernih političnih strankah v pošte v, ka
kor so sociologija, gospodarstvo i. t. .d l'red vsem
pa je treba nekoliko filozofične podlage. Ampak
teorija vama no zadošča, ker politika kot gola te
orija nii ui nobenega smisla, temveč ga dobi še le v
praksi. 1'raks-a na se ne da naučiti iz knjig. Treba
je stopiti v politično življenje, treba je iti med
stranke, na politične shode, zasledovati hoj prin
cipov, čitati politične lisle in zavzeti končno sam
politična stališča v spornih javnih zadevali. Samo
št udiranje in opazovanje od daleč vodi k nadst tan
ka r.sl<i nadutosti, brezteiueljnemn kritikaterstvu,
psevdoohjektivi/mu in končno k indiferent nost i.
Indifernilizcin, skej-^a in blaziranost so zelo ne
častni atributi inteligence. Odločen človek se po
st a vi vselej in povsod, kjer se pojavi spor različ
nih zadev na »-no ali drugo stran. V svrho dosled
nost i pa bo imel nazore, ideje in principe, po kate
rili se bo ravnal v v.«eh slučajih in katero ho vedno
in povsod zagovarja in širil po svojih močeh. Stal
bo v vrsti somišljenikov, stal ho v stranki. Stran
ka pu moraimeti program, kajti drugače je izpo
stavljena sle|M»inišenju, avtoritativnosti voditeljev
in nedoslednim inetamorfozam. 1'olitično debiva •
nje brez programa je tavanje v temi ali pa zida
nje palače brez načrta.
Ako hoče utoriti kdo v kratki živi jonski dobi
kaj koristnega na polju javnih skupnih zadev, ki
so predmet politike, se mora pripojiti dandanes
kaki poetični skupini ali pu ustvariti novo poli -
tirno stranko. Solopolitika je brezuspešna in ne
smiselna. Mala sporna vprašanja v stranki ne
smejo zadrževati ljudi, ki noči-jo veljati za pulun
tiene. Saj nikjer ne stoji, da mora pogoltniti stran
kar ves program stranke. Komur ni kaj po volji
ali domneva, da ima boljše ideje in načrte, ta ima
v demokratični stranki pravieo in možnost, po
iskati in dol>iti za svoje spremembe v prourainu
pristaše in vplivati na člane. I'ali lično izobražen
inteligent se vpraša: katera stranka ima največ
točk v programu, ki se vjenuijo z mojimi interesi,
nazori, idejami in ideali; ali pa: katera si muka
ima največ zmožnosti in sile, korakati uspešno na
prej in povzdigniti človeško kulturo na višji nivo.
"Vsnk človek postane takoj po rojstvu deležnik
boljšega stanja človeštva, ki ga je pripravila pre
teklost, zato sprejema ob enem z življenjem dob;
UORt, delati po svojih močeh za nadaljni razvoj
kulture." (Itourgeoiae.)
Kitajski filozof, čigar besede so napisane kot
moto v začetku tega članka, je videl svoje ideale
v preteklosti, ker še ni poznal razvoja in nnpre
ka. Moderni človek stavi svoje ideale v priho<«
njost. Besede, ki jih je napisal pred več kot 2000
leti, veljajo še danes za vso. ki hočejo delati "red
v državi", lo je, ki hočejo delovati politično. To
rej: kdor hoče, da ho svetila luč nravnosti v dr
žavi, napravi red v državi; ako hoče napraviti red
v državi, prej uredi domače zadeve, spopolni naj
prej samega sebe; ako hoče spopolnili najprej sa
mega sebe, stori najprej svoje sree pošteno; ako
hoče storiti svoje sne pošteno, naredi prej svoje
mišljenje resnieoljubno; ako ho hotel narediti
svoje mišljenje resnicoljubno, spopolni najprej
svoje znanje.
Koroško gorovje.
Od Tegoste (lore (1933 111) drži proii sevegj
panoga s Tolstim Vrhom (1563 m) in Hudo »lamo
(141-5 m), »d Tolste Košute pa greben z Malo Ko- !
šuto ( lti'Jti m) s sedlom Potokom (14111 in). Dol- j
go njivo (1220 m) s Pipanovim Vrhom (1441 111), !
s Kalniškim (157S m) in Malim Vrhom (1265 m). |
Severno od Malega Viha je sedlo Šajda (1066 m), ,
ki dela nekako zvezo z izolirano Obirsko gmoto I
(2141 111). Iz HajdiA ali Vajdi.š drži f;rez 1 H«»<> 111 1
vtsoko sedlo Skrhino steza na Kopee in od tod
dalje v Trži«".
Od Tolsto Košute segajo Karavanke ob koro- ^
ško-kranjski meji še do 14ti9 111 visokega sedla
Fevee ii, vrhujejo v 1'lešivcu (1803 111), Pleiovni
ku (1664 nt) ;ii Velikem Vrhu (1643 111). Od Ple
šovnika, v glavnem grebenu,se odeepi panoga pro
ti vzhodu do Virnikovega Urintavea (1658 m) in
do Pristovnikovega Sto-žiea (17<12 m), kjer se od- |
eepi zopet nov odrnstlek proti severu s Struklovim 1
Vrhom (1:162 111), doeim se vleee prvotna panoga ;
dalje proti severu in vrhnje v Cimpiuiarjevem :
(1551 111), IMešnikovem (111) in Kristanovem !
Vrhu ( I22S 111) ter neha z Vašnikom (1169 111) J
pri Železni. Kapli. dužno od sedla Kevee in Stegov- |
nika I Ui94 111), gorenjega teka Kokre, 1216 m vi
sokega .Jezerskega Vrha, Pavličevega Sedla, Sol
čave, sedla I'istre ( 125K 111) in Raduhe (2065 m)
pa se stikajo Karavanke tesno s sosednjimi Kam
niškimi Alpami.
Karavanke izgubijo vzhodno od Bole svojo
prejšnjo veličastnost ter dosežejo le tu in tam še
visokost IfMH) do 1900 111. I'osame::ni grebeni ko
zvezani med seboj / nižjimi hribi. 1'i.leg lt'»J('» m
visokega Velikega Vrha. preko katerega drži v
Solčavo At. Lenart sko Sedlo t m), sla važ
na 1'astirkov Vrb (l.r»:!4 in) in 1930 m vifcoka ifiiin
ta Ovieva (Olševa?). Z Ovoeve se nudi obiskoval
cem razsežen razgled po Savinjskih Alpah, Sa
vinjski, Mežki in Logarski Dolini, vidi se pa tu
di Triglav in Veliki Klek. <> jamah na Oveevi se
pripove<luje med ljudstvom mnogo pripovedk in
pravljie; najvažnejša jama na zahodni strani je
Potočnikova .lama. kjer dobiva siga, ki jo ra
bi ljudstvo pod imenom "magnezija" kot zdra
vilo za živino, na vzhodni strani pa Vosovnikova
Jama. Oveeva tvori nekako zvezo Karavank s Sa
vinjskimi Alpami, se razprostira z mnogimi raz
rastleki od zahoda proti vzhodu in prepada strmo
proti jugu, doeini >e znižuje polagoma proti se
veru, proti Koprivniskemu Jarku, ki loei Oveevo
od Pece. Na vzhodu se je držijo 1730 m visoki
Lepi Vrh, Sleme (1310 m) in sedlo Bistra (12.18
m). Za sedlom Bistro se zavijejo Karavanke med
potokom Bistro in Mežo proti severovzhodu do
f'rne in padajo polagoma proti Mi-.Jin.ji, kar nam
dokazujejo vedno nižji hribi: Araš (1297 m),
Stukiieli Vrh (1223 m), Osekani Vrh (117.'» ni),
Tolsti Vrh (1148 m), Bošokov Vrh (70(1 ni), Ple
ši vee (585 m) i. dr.
Južno <<1 sfdla Hist re na Siajei skein jo Ka
dulia (20»>5 u, , i <1 Latere so ndccpi proti vzhodi!
ki vrhnjo v (Jrebenu (1408 in), lvaiuoneni
Vrlm (!«»?•£• m) in Travniku (lC>^i4 m), s katerim
se i>ii<\ .j;-, južnošta jersko gorovje.
Vzpore.i i > Karavankami stojijo od Kepe
do Mislinje na Štajtrskem izolirani vrhovi, ki so
ostanki deloma upadlega gorovja. Ti vrhovi so: I
Sent Koeijan (777 m), .Mala Kopu (1745 m), Ma
ee (1 0!) 1 nil, Sinji Vrh (1580 m), Vranjiea i 1405
m), hajrslovna Žing.irioa s Slanioo (1592 in), Žo- j
htar I 11 l!l m) in (ierlovoc (1842 in), južno od i
j Rnrovelj pa Maoen (1024 ni), •lavornik (108S ni),
1 Setieo i l!>25 mt, t'rni Vrh (1090 in) in Medvedova
Kavna < H»2-r» m). Obsežna je rudnata Ohirska '
gmota /. Obirjeni ali Ojstn-em (2141 ni), kjer ;
.ie meteorološka štacija prve vrste, z Malim Obir
jem (1900 nit, M iiiliovceni (1001} m), Bukovnikom
(15:10 ni). Veliko Pečjo (1571 ni), Staro (ioro
f 1553 in) in Jovanoin (14<»(i m); vzhodno je po j
svojem razgledu, svinčeni rudi in po pripoved
kah o kralju Matjažu znana Pee (2114 ni). Peč ali
Peca ima dva vrha, ki sta oddaljena drug od dru
gega samo 5 km, Piramido ali Bistriški Vrh (2114
J m) in Knjops ali Veliko (ilavo (2124 m).-Na za
hodni strani Peči proti Heli sta Topim (1047 m) ,
, in Ojstra (1577 in), hlizu Miklavca pa jo 1203 m |
visoki .legartov Vrh; na severu je Tolsti Vrli I
I (1150 ni), na vzhodu ob Meži sta Potočnikov Vrh
ali (lornja (1185 m) in Spodnja Peč* (1(137 m).
Nekdanje • Knravankatni vzporedno in delo
nia upadlo gurov,;«■ sc no končuje «»1» Mislinji /.
divjimi, razoranimi ali >.ir..:inil prepadi, :.mpak z
zelenimi gozdi in alpskimi ti*it*.;ttui porasti",
m visoko Iršulo, ki nudi obiskovalcu za mali na
por na |m in d:*.leku>ež» n ;a; ded po Dravski, Mis
linjski in Labr.d ki I»i. X;1. vrl« prijaznega
hriba in sicer ravno na deželni meji stoji stara
romarska cerkev tako, da je oltar na Štajerskem,
ustali del pa na Koroškem. Severno od Uršule je
Horn (1189 in) in Ojstre (12115 m(, severovzhod
no C'rni Vrli (1411 in) s Proglom in Kozjakom,
na jugu pa njen podaljšek Javorski Vrh (1220 m),
ki se razprostira proti južno-štajerskomu mejne
mu pogorju.
Doline v Karavankah so večinoma kratke, ko
rit asi e povpreeiiico ter se končujejo v Dravski
podolžnici. Važnejše so: Fužinska Dolina, ki drži
iz Kranjske proti Žilici, Bistriška pri Št. Jako
bu, Medvedji Dol, Pod en n 1 i V Podnu, Ljubelj ali
Brodi, Bajdiška, Borovniška, Belska, Kokrska,
I.epenjska Remšniška in Mežka Dolina.
(Dalje prihodnjič.)
Iz Madrida poročajo: Mis1erijoz.ua bolezen je
okužila 120,000 oseb in lotila se je tudi konjev.
Kralj je še bolan in polovica ministrov je ptfd
h*gla bolezni. Spanci dolže Nemce, da so zanesli
bolezen na submarinkah.
7 in.
Nedelja jo bila, solnee je sijalo in Tone se
jo nnpravljal v cerkev, da l>i zvonil k j Hiranji
maši. Truden je Itil in zaspan; popil je kavo, kruh
je spravil v suknjo in je šel. Ko je bil na pragu,"
«e je vrnil v izbo, ali ko je odprl duri, ni vedel
ver, čemu ase je vrnil.
"Kaj ne greš? Pozno je že.-"
"Zbogom, mati!"
"Ce ti je slabo, Tone, ostani doma in lezi!
Vse rdeče oči iniaz."
"Nisem bolan . . . zbogom!"
In je bolel odpreti duri, toda vrnil se je lii
Iro, .stopil je k postelji, potegnil je odejo z znož
jo in jo je razprostrl.
"Kaj pa delaš, Tone?"
— Nič ni bilo, neumen sem bil! — je mislil
s». Tone. ozrl Ne je na brata, ki je spal mirno, in ob
šla ga je globoka groza. Bratove trepalnice ko
bile nekoliko odprte in /skozi ozke presledke so
gledale naravnost nanj hole oči.
"Zbogom, mati!"
Ko je šel, je stopila mati na prag in je gle
dala za njim; tudi on se je oz H na ovinku, za
mahnil .ie z roko in je zavil hitro na desno, na ono
stran, kjer s<» se vzdigali iz doline pusti klaiu-i.
Nedeljska in mirna je bila vas, v nedeljskem
jutranjem solneii so .se svetile hiše, se je svetila
cerkev od daleč. Ljudi je srečaval poredkoma —
ženske, ki so se bile nnpotile k maši iz daljnih
hribovskih vasi in ko so šumele mimo njega v
pisanih naščeperjenih nedeljskih krilih. Prišla je
debela ženska z velikim molitvenikom v roki in
ga je pogledala začudeno.
"Kaj nisi ti ministrant?" »
Nič ni odgovoril in je šel dalje.
Kako bi šele izpraševali, ko bi šel po veli
ki cest i! — si jo mislil. Zdaj lii moralo pa«"- že
zvoniti in cerkovnik ho čakal. —
Skoro vesel čut ga je ohšel, ko se je domislil
cerkovnika. Tam par stoji na pravil in gleda po ce
sti navzdol in čaka. "Presneti fant, zaspal je!
Ali hi na prijel za ušesa!" Na sredo ceste je sto
pil in zdaj gleda, morda je del celo roko nad
oči . . .
Kmalu ni hijo več hiš oh poti; samo tupatam
še siromašna koča, pol lesena in s slamo krita,
duri zaprte in oknn, kakor da hi hilo znotraj vse
izumrlo. Nato pa se je vzdignil klanec strmo v
hrih -— na poti kamenje, rohide oh poti in vse
naokoli tiha, žalostna pokrajina.
Zazvonilo je k jutranji maši. Tone je postal
in je* gledal doli na vas, ki je ležala v dolini he
la, od rose in jutranjega solnoa umita, (tlcdal jo
in hrome na srcu je hilo težjo.
Lepa je vas in vse je lepo na svetu, lepa je
celo ta neizmerna žalostna pok najina, in on je
sam in težko hrome leži na srcu, ne gane so, liSči
ga k tlom . . .
Romal jo križem po razvoženih kolovozih, po
ilovnatih stezah preko lazov, po kamenitih klan
cih, ki so se vzpenjali v hrih, spuščali se v doli
no. Spočetka so ga žulili črevlji, ki jih ni hil va
jen in jih jo ohul samo oh nedeljah, toda kmalu
ni več čutil nog, liodil jo, koder so ga nasile.
Solnee so jo vzpenjalo hitro, trapa se je sušila,
zrak j ohil miren in topol.
^— Zdaj je maša pač že pri kraju! - je mislil
in je šel počasi po neznanem samotnem klancu, ki
se je hil vzdgnil iz ozke gloheli. — Cerkovnik jo
zvonil sam, morda je šol pogledat gori in je \i
del odprte duri. Morda ga je celo poklicalo, kakor
je pokliealo mene . . . Naj ho v hožjeni imenu! —
Težko mu jo bilo, aH žalost jo bila mirna, ves
Hirali jo minil.
Ob klancu so ra.sle visoke robide in robidnice
so bilo že orne in sočne. Trgal je in /.obal, skoro
presladke in prcniehke so bilo že jagode; ko je po
segel v grm, da bi upognil težko polno vejo, so
je oprasnil in kri so jo prikazala is<a roki. (.»brisal
se je hitro z zelenim listom, zastndilo se mu je in
šel jo dalje.
Med lazi jo bila živa meja iz .samega leičev
ja. Stopil jo s poti in jo odgrnil veliko zeleno list
je. Toda lešniki so Itili večjidel Se niolfki in se ni
so dali robkati; robke so bile se zelone in sočne.
Od dale«" jo zapelo nerazločno, zatrepetalo je
v zraku.
— Zdaj jo žo blagoslov, ljudje že vstajajo. —
Zabolelo ga jo in ni pomislil nič in so jo vrnil
— f'e me vprašajo, zakaj nisotn šel k maši,
pa povem vso po vrsti, naj se zgodi karkoli.
— Kaj bi se pač zgodilo? Kaj sem pač sto
ril ? —
Toda zasvetilo so jo samo in je švignilo niimn.
Naj so zgrdi karkoli, zdaj je že itak we
izgubljeno.
Spomnil sejo na kosilo. Zdaj že diši v kuhinji
in mati stoji pred ognjiščem; v cerkev 110 mo
ro, zato ker nima obleke; sloji prod ognjiščem,
naočnike globoko na nosu, v rokah molitvenik.
lu izza naočnikov k a pa jo solzo, l»og vedi zakaj...
Vračal so jo in jo !>il žo na hribu, odkode rse
jo videlo po dolini. Tam doli so je svetila velika
oesta, kakor črna procesija se jo vilo skozi vas
in Se onostran vasi so so pomikalo črne gruče
skozi dolino; od daleč so jo videlo, kakor da bi
>talne mirno, samo v časi so jo zasvetilo nekaj be
lega v solncu, svetla zidana ruta.
Tone jo zavil naravnost po stezah preko polja,
da bi no srečava) ljudi, ("reviji so bili mokri in
blatni, tudi na obleki so mu je poznalo, da ni
bil v cerkvi, in roke in ustnice so bile črne od
robidnic.
Že je bil blizu doma, preskočil je plot in je
Sel preko vrla. I'o ste.'.i za plotom je prišel ne
deljsko oblečen fant, postal je in je zaklieal: "Po
tepal si we!" Tone se ni ozrl in je stopil v vežo.
Bilo je že blizu poldne, mati je čakala.
"Kakšen pa si, Tone? Kod si hodil?"
"Potepal sem se!" je odgovoril Tone in mati
se je začudila.
"Kaj nisi bil pri maši?"
"Nisem bil. Zunaj sem bil, v lazih."
Mati k« je pogledala in se je prestrašila. Vi
dela je, da je bolan, in opazila je eelo, da se mu
noge tresejo. Ko je sedel za mizo, je bil majhen in
iibog, kakor ga .še ni videla. Tone je bil droben
in slaboten, samo slava je bila nenaravno debe
la — čelo visoko in zelo vzbočeno, liea zabuhla, si
ve barve, oči so hile velike in so se svetile v
čudni sivi luči. Nikol ni bil Tone vesel, oči so
gledale resno in srepo iz mladega obraza, tudi
njegove besede so bile kakor besede starca in
eelo glas njegov je bil globok.
Mati se je prestrašila in srce se ji je stisnilo
v nerazumljivi bolečin. Pred leti nekoč je bil de
jal zdravnik, da je Tone bolan, in ni mu verjela.
Ali zdaj se je srečal njen plašni pogled s s re
pi m njegovim in vsa je vztrepetala.
"Štruklje sem ti skuhala danes, zato ker si
bolan."
Tone se je razveselil šlrukljev, toda mati r.e
mu je zasmilila.
— C»le j, tako je skrbela vse dopoldne, mislila
je name Bog vedi, kje je dobila denarja, da je
skuhala štruklje. In da sem bolan, mr li!
"Po kosilu pa ležeš, Tone; ves slab .si in oči
imaš vse rdeče."
Tudi Tone sam je začutil, dn je truden in da
bi spal . . . lepo zatisnil oči, in vse bi minilo, nič
misli več, ne strahu.
(Dalje prihodnjič.)