Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 4, Image 4

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
PROLETAREC !
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
—— Lastnik lu ix>Iajatelj:
Jugoslovanska delavska tiskovna
dru/ba v Chicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko 00 /a culo
leto, ifl.nu /u pol leta. Za Evropo
(".50 za rolo leto, $1.2.r> za pol leU.
Ogla «i po dogovoru. 1'ri iprpinnnbi
bivalUčn je poleg. novega na/naidti
tudi atari uanluv.
(iljttiln ilnvrnslir or^Anbarijv Jueoil.
— aorialittitne lvtsr v Ameriki. —
V«e pritožbe glede nerednega pošilja
nja lista in drugih iieredno.sti, je po
šiljati predsedniku družbe
Fr. Udovich, 1844 So. Racine Ave.,
Chicago, 111.
PROLETARIAN
Owned and published every Tuesday by
Sou'.li Slavic Workmen's Pub. Co.,
Chicago, Illinois.
Subscription rates: United States and
Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
year. Foreign countries $'J..riO a year,
11.25 for half year.
Adv ertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
••I'ROLETARLC"
«008 W. 31. STREL V. CHtCAUO. ILLINOIS
MEHIKA IN KUBA.
Med Mehiko in Kubo so se po
o 't rili diplomalu-iu oduosaji, iu
položaj :ii baš /a\ šalu. Situaeiju
Osvetljujejo sledeče \esti:
Mexieo t 'My, 'J.>. maja. Me
hika je pretrgala diplomat ičue
stike s Kuho. ^est je uradno po
trjena v mehiškem vojnem de
partmcntii. Mehišk4 poslanik v
llavaui je odpokliean in kuban
ski ]>oslanik je odšel domov. Zu
nanji minister Aguilar je pojasnil
zadevo s tem, da je Kulta, odkar
se nahaja v vojni /. Nemčijo, u
veljavila naredite, ki mi proti in
teresom Mehike.
Washington,"J<i. maja. — Vlad
ni krogi sodijo, da j«• akcija M<
hike z nepričakovanim suspend-!
ranjeni diplomatičnih stikov •
Kuho naperjena indirektiio proti
Združenim državam. V dr/avnen
departmentu vedo, da niso odno
šaji /. Mehiko ravno najboljši od
kar so Združene države v vojni
in sieer prvič vsled tega, ker Me
hika ne dobi toliko sladkorja in
drugega blaga, kolikor bi rada
in drugič, ker je nevtralnost Me
hike z aktivno nemško propagan
do v zelo sumljivi luči.
Kuba je zave/.niea Amerike i:i
Združene države ne bodo pripu
stile sovražnosti od strani Mehi
ke, kar mehiška vlada dobro ve
Te od noša je j»- poostril dogodek
ki se je pred kratkim pripetil v
Havani. Mehiški poslanik l-Vbel.i
na potu v Argentini jo je bil za
držan v MavaSii in kubanski <-a
rinski uradnik mu je odvzel rroto
ve listine, katere mu je pozneje
vrnil. Mehiška vlada se je čutila
vsled tega razžaljena in menda
misli, da se je preiskava izvršila
y vednostjo vlade Združenih dr
žav, oziroma jo »irži odgovorno
za dogodek.
Stvar je kočljiva. V slučaju,
da namerava Carranza kakšne re
presalije napram Kubi. bo naletel
na odpor v Združenih državah.
Amerika kontrolira plovbo v Me
hiknnskem zalivu iu /. Anglijo
vred dobavlja petrolej iz Mehike.
IVlrelej je neobhodno potreben
za mornarico in vsaka omejitev
ali ovira od strani Mehike v iz
vozu petroleja ima lahko resne
poslediee. Nemei so zelo aktivni
v Mehiki in razume se, da bi nem
ška vlada storila vse, da naluij
ska Mehieane proti Združenim dr
žavam.
Vojni tajpnik Baker je podal
formalno izjavo glede odredbe
nerala t'rowderja, ki so jih listi
prinesli pod naslovom "delati ali
v armado," v kateri pravi, da ni
80 bile izdane z namenom, da se
izpremene delavske razmere.
Vojni tajnik pravi, da vojni
department ne namerava zadeti
delavstva z vojaškimi odredbami.
'Opozorili so me," pravi vojni
lajnik Baker, "da lahko nastane
nesporazum radi odredb, ki jih je
izdal vrhovni profos in se nana
šajo na osebe, ki so zaposleno v
manj potrebnih industrijah. Ne
kateri mislijo, da je to začetek re
•inlaeij, ki se tičejo delavstva. Že
lim povedali, da nima ta regula
cija nič opraviti z delavstvom.
Department nimn namena, da s«
vmešava z vojaškimi odredbami v
delavska vprašanja. Edini namen
je, da daje nabornim komisijam
navodila, kako je treba tolmačiti
zakon pri oprostitvi od vojaške
službe iu pri premestitvi v druge
naborne razrede.
Ženske politične pravice.
Ženske imajo še mulo politične
moči. Politična moč* omogočil je,
da se vodijo in informirajo po
stavne zadeve človeške družbe in
določa razmerje iiuhI človeškimi
l»itji, bodisi med posamezniki ali
meti njimi in družbo. Brezpravna
žena je prepuščena na milost za
konom, katerih ni nikdar skleui
na. Osebni oziri lahko vplivajo na
gotove može, da so človekoljubni
napram gotovim ženam, toda po
takih nmžeh sprejeti zakoni ne
preprečijo, da bi drugi možje n«'
bili ženskam nenaklonjeni in kri
vični. Pošten in plemenit mož bo
vedno pravičen v »svojem ravna
nju do žensk, neoziraje se na po
stavo. Toda mož, ki ni pravičen
in plemenit, bo v svojem ravna-J
nju do žensk vedno ostajal v ine
jaii zakonov. V nekaterih držal
vali, kjer so ženske politično brez
pravne, je oče edini lastnik otro
ka. (>11 da lahko odstraniti nero
jenega otroka. Samo matere v za
konski zvezi rojenih otrok imajo
t pravico do svojih potomcev in si
cer ako jih oče ne zahteva. V ne
katerih državiih ženske sploh ne
smejo imeti posestva; ženina pla
j ča spada po zakonu očetu, ozi
roma soprogu. Zakoni o dovolje
vanju starosti so sicer mutasti, a
i so obenem težka obtožba po 1110
' želi sprejetih zakonov. Žene naj
se udeležujejo socialnih zadev v
življenju. One sedaj sicer niso
osamljene in ločene od ostalega
sveta, toda kjer molče napram za
konom vladajoče družbe, mi zako
ni napram njim nepravični in ne
opravičeni. Delavca naše postave
malo varujejo, a to po njegovi
lastni krivdi, še manj pa branijo
politično brezpravni razred člove
ške družbe. Že zdavnaj preden
so se pokazali zasužnjevaliii po
. javi naših zakonodaj, so ženske
trpele velike krivice pod posta
vami, katere sn sprejeli možic.
. Spolno nasprotstvo odseva iz dr
i žavnih zakonov in mestnih ordi
i nanc v naših kakor tudi v dru
gih državah, kjer vladajo možje.
Izvor teli pojavov sega daleč nn
, za j v zgodovino človeštva. N'ajsi
so bili vzroki ti ali oni, vemo,
i da je to nečedno dejstvo, katero
, je treba odpraviti.
Zena je socialno bitje. Prvotno
in naravno j«? to socialno bitje
večje veljave kot pa mož. Po na
ravi ima mati v svoji primitivno*
. sti skrb in prvi interes za svojega
otroka. Primitivni mož je indivi
dualist in njegovi interesi so osre
dotočeni v prvi vrsti na samem
sebi. Kakršnokoli socialno zavest
mož že ima, si jo je pridobil po
tom izkušenj. Ker imajo žene ne
koliko prednosti pred možmi za
radi spolnih ozirov, ne bo težko
razumeti, zakaj kažejo žene v svo
jih organizacijah močno socialno
zavest. Ko so svoj čas v New < >r
leansu možje propadli pri volit*
j vali za napeljavo novega vodovo
da, so bile ženske tisti faktor, ki
ijedosegel razpis novih volitev ter
I je tudi zmagal. Sedanji mestni vo
dovod je nekakšen spomenik žen
ske zavesti: 011 zmanjšuje umrlji
vost ljudi za več sto odstotkov.
Žene, matere, vedo koliko sta
ne človeško življenje, in tega ne
more noben mož dovolj visoko ce
niti. Velevažna vprašanja o
| zdravstvenem stanju ljudstva, o
varnosti žensk pri njih delu in o
pravicah otrok vzbujajo pozor
j i »ost vedno večjega števila žen.
Socialna zavest žene ni kakrše.i
produkt domišljije, ampak je ve
levažno dejstvo.
Poleg vsega tega je še druga,
važnejša faza te>;a vprašanja.
Prehod od priprostega rokodel
• stva k modernim strojem je pri
silil delavce, da so sledili temu
I prehodu v nov sistem proizvaja
| nja in ra/.pečavanja (produkcije
i in distribueije). Žene so vedno iz
vrševale svoj delež svetovnega de
la in današnji delavski razred ob
staja iz mož in žen. V vsakem
slučaju, kjer je mož — delavec,
žrtvovan in izkoriščan, trpi žena
— delavka ravno toliko; na drugi
strani pa sega njeno gorje še više:
njega gospodarska odvisnost jo
sili, da se prodaja. Pred temi gro/
II i m i razmerami ženskega življe
nja se zastor nikdar ne dvigne in
človeška družba nima pravega
pojma o globok ost i te grozne tra
! godijo. (Gospodarska zagotovlje
nost in neodvisnost sta edini reši
teljici ženstva. Hodisi za ženo kot
mezdno delavko, bodisi kot soci
alno sohitje moža je politična moč
velevažno orožje v boju za pravič
nost in dostojne življenske raz
mere.
Mož utemeljuje svojo volilno
pravico na podlagi naravnih pra
vic do vlade samega sebe. Vsak
doka/, v prilog volilne pravice je
obenem tudi dokaz za žensko en i
ko volilno pravico. Mož in žena
imata več skupnih svojstev kot
člena istega človeškega plemena,
kakor pa različnosti v spolu. Ako
se zatorej ženi odreka volilna
pravica zaradi njenega .spola; po
meni to toliko, da se ji odreka
pravica imenovati se človeško bit
je. Nasprotno pa je ravno tis a
razlika, ki eksistira med možem
in ženo, najmočnejši argument \
prilog ženske volilne pravice
Ako se dovoli volilna -pravica že
ni, nt* bo mož s tem nič prikrajšan
v svojih opravičenih pravicah.
Ako se dovoli ženi vstop v politic
110 areno, bo s tem odstranjena
moška nadvlada, ki je škodljiva
možu samemu,-ker rodi tiranstvi
in omogočuje krivičnost do žene
Pravičnost za ženo ne pomeni kri
1 vice za moža. Naši skupni intere
j kot človeška bitja, in naša razi i
j ka kot mož in žena, vse to zahte
va politično moč iu socialne pra
vice ravno tako za ženo kakor /.a
moža.
Naša želja jc, da Ne stori l«one<
sedanjemu kapitalističnemu si
stemu, a triuinf delavskega raz
reda ne bo nikoli mogoč bri*z
združenih sil mož in žena, ki -<0
zainteresirani v tem velikem bo
ju. Mi ne zahtevamo odstranitve
kapitalizma zaradi krivičnega po
stopanja enega ali drugega posa
meznega -kapitalista in tudi ne v/
sovraštva, ki bi ga utegnili imeti
do posameznikov v kapitalisti
neni razredu, ampak zaradi na
p redka človeštva, iu že nujna o
hranitev družbe same zahteva, da
se strmoglavi sistem privatne lasi
nine ter na njega mesto postavi
delavski razred kot lastnik vseh
za življenje potrebnih produkcij
skill sredstev. Socialni prohlei t:
morejo hiti pravilno in uspešno
rešeni le, ako bodo delali možje in
žene z roko v roki za njih rešitev
Vprašanje, ki se tiče ženske vo
lilne brezpravnosti iu kako priti
do ženske volilne pravice, jc pi
vo. Katerih sredstev naj se poslu
vlijemo, tla doseže žena to? Ka
kor koiistitui'ija govori, ima kon
gres in postavodajalci posauie*
11 ill držav pravico odločevati, ktko
naj voli in kdo ne. I z dveh vzro
kov l>o kapitalistični razred pri
siljen prej ali slej dovoliti žensko
volilno pravico, kjer je še ni. I'r
vi je ta, da bo vladajoči kapiti
listič m i razred i/, gospodarskih «•
zirov dovolil volilno pravico že
nam svojega razreda v upanju, d«i
ga ho to vzdržalo še naprej na
površju vlade ter mu varovalo
gospodarske interese, Uastoča
ženska zavednost ho prej ali si-j
tako vplivna, da ne ho mogel niti
kongres niti zakonodaje posamez
nih držav Se naprej odrekati vo
lilno pravico ženam.
Neprestana paznost in delav
nost v prilog popolne in neome
jene ženske volilne pravice je naj
boljše jamstvo proti omejeni vo
lilni pravici, katero ho vladajoči
kapitalistični razred hotel klica
ti na pomoč, da ga reši gotove
smrti. Naša prva dolžnost je, da
ustvarimo tako javno mnenje, ki
ho prijazno ženski volilni pravici
Naš program naj vedno dela in
stremi v tej smeri, tozadevno po
drobno delo pa naj vrši stranka
potom svojih Ženskih odsekov, ka
terim naj pomaga vse strankino
članstvo. Žene iščejo politične ino
či v brezpravnem razredu sameoi.
Vladajoči razred ne pripozna že
ne kot političnega faktorja v člo
!<veški družbi. Vsekakor pa ima
jo politično brezpravne ženske da
,nes vsaj eno zavetišče, kjer ima
jjo moč posegati v javno življenje,
'to je pristojbine plačnjoče čhn
stvo socialistične stranke. V tej
politični organizaciji imajo žen
ske svoj gh*s v določanju in for
miliranju programa te politične
,stranke, ki je edina stranka, ki
pripozna fundamentalno pravico
žene in jo tudi izvaja. Ulasovanjc
za žensko volilno pravico je gh
sovanje za osvoboditev polovice
človeškega rodu. Z glasovnico v
rokah je žena — delavka oborože
na z enakim orožjem kakor njen
brat mezdni delavec. Olasovniea
v rokah matere omogočuje zbolj
šanje razmer za njene otroke. Ni
kakor ni opravičena trditev, da bi
žene ne znale prav uporabiti volil
ne pravice. Ako priznamo, da je
žena ravno tako dobra učitelji, a,
ravno tako dobra in uspešna de
lavka itd. kakor mož, potem mo
ramo priznati, da bo ravno tako
dobra volilka. Le 7. združenimi si
A. Stebi:
Delavski problemi In organlzaci|e.
Od prvega početka strojnega u
hrata v kapitalističneiii podjetni
St vil angleških pmliluie, kjer je
razburjeno in neuko delavstvu v
strahu za svojo ek.dsteneu |»ri«"••!«•
miit-evati nedolžne stroji- in lu»l• lo
lia ta liti«* in prisiliti pod jot nil .a, da
.se vrne /op«'t k primitivnemu rob
nemu delu, pa do dane*, ko je
strojni utirat že sknro vsa podj ija
mojil, niso puneliali oglašati .<■
sem in Klasovi reakeijonarnega
delavstva, da je stroj njili pogi
!-e!j.
Ta glas pa ne čiijemo te i/ \ rst
nazadnjaških delavcev ali i/ kra
jev iiekulturiiili udnušajev, tem
več dostikrat premimgokm:
iiiajajo -lična naziranja ravn«
i nnaročja strokovnih ali iz.ohra
ževainih organizacij. Močne <»
nizaeije i/, pretežno industrija ni!1
kraje v, ki so iz preizkušnje in po
•evanja delavskega prolih'iaa pra
v*n*;:.«i!u i/poznale prednosti roj
nega ohrnta i mieiiinžiiust . ne
h.. Vel upirati .se tehničnem.. .1:
predku, nimajo zadusti vpliva na
slahejše in po neinudst rijaluili;
krajih razstresen«' strokovne ortra
nizaeije. da hi jili vedno in povsedj
zadostno hranile pred po«|j 'niš j
kini teruri/.nioin in pred lastnimi:
nazadnjaškimi koraki, oziroma 11 i j
niajo toliko olK%cžueva de nI roya.i
da hi jim hilo mogoče do.-eči po j
polnoma enako postopanje vsehi
organizacij.
V strokovnih organizaeij il po
sehno pri nas), kjer hi imela hiti
ziheljka nioderno-ohrat ne'_:i na.i
ranja, kakor je to v oruaui/a-ijali1
modernega podjetništva, je najti
nasprotno, po krivdi nepravilno!
organiziranega in gojenega duha
in nesistemali '•ne«a vpoštc\anja
telmičkega napredka v zelo moo
gill .si ilea ji li narav m.st proti a rud
I nogospodarska naziranjit in miš
I Ijenja. Te pogreške in to iicu';o in
nežna ust venu ohzorje dotičnih
strokovnih organizacij i/iahlja
kapitalističnu podjetništvo \ naj
večjo škodo ne le organizacij, tem
več vsega delavstva - seveda \
prvi vrsti neorganiziranega.
Prva »krb vsako strokovne or
ganizacije mora torej hiti, da j«
tajništvo kakor vodstvo iiuj.sk rb
nejp izbrano in da to v prvi vrsti
goji v organizaciji pouk o tt lini«" j
no obratnem napredku in zasledit-1
j je z največjo pužnjo odvisno;,i de j
i lovnega efekta oil vsako nove ol»
. lat lie preosnove in no, da 1 • i se a
! priori postavilo proti vsaki novi
uredbi.
Popolnoma neekonomično za
materijelno stališče delaven in po
polnoma škodljivo za gospodarsko
okrepitev delavskega razreda bi
bilo stališče nprioristieiioga zani
kavanja narodno gospodarske
vrednosti kako obratno tolmiene
moderne preosnove ali nepvizna-'
nja efektivno boljšega vpliva te
preosnove na delavčevo delovno1
moe in njegovo uoinsko sposob
nost. l'a tudi o o .se pomd"' te pre
osnove iz. jasnega kapitalističnega
pritiska, mora organizacija preso
jati ta novi položaj le iz narodno
gospodarske ii; efokl i v no i; iiiskt
vrednosti: 110 smo na nikdar i/ ta
kega novega položaja iskati t'iktiv
nih vrednosti, katere ne more ni
kilar priznati 110 moderno razvit ra
*11111 naprednega delavstva in tudi
ne najpoiiiž.nejši in kompromisom j
vdani dol kapitalističnega pod jot
nistva.
Tehnika — in haš ta je glavni
pritisk vsemu modornemii razvoju
družbe in proevitu narodnega go j
spodarstva — ne pozna nobenih'
zadržkov — tudi ne naivnega alii
nazadnjaškega naziranja pit« dinih i
kategorij delavstva. Ona gre dalje
brezobzirno, ni jezu in ni umetno
ga zadržka, tudi čez trupla trpi
nov. To je reunion, katero mora t-!
ko praksa kakor teorija priznati,
j In po tej poti moramo t tuli mi d.<
I Ije, moramo, ako ne riskiramo pro
padanja.
Tudi mož kakor F, Taylor') je
naravna posledioa lega nezndiv.lji
j •) Sistem Taylor obstoji na naj
jskrajnejši način potom delitve de
Ila dvigniti rutino posameznika in
Itako do največje produktivitete
dvigniti delo. In d.
lami mož. in žen bomo dosegli
zholj&nnjo zakonitim potom ter
! pospešili prihod dneva za pre
j ustroj vsega soeialnega reda.
Vi test vo in spolni oziri pretek
losti se tuoi'i"io umakniti t»r.i\ič
.
nosti in bratstvu bodoeuoti.
vega pritiska tehnike. To kar je
mi podal v naročaj kapitalizmu, j«'
danes -.trok. organizacijam nera
zumljivo in radi tega tudi |>o v.s« hi
socialističnem časopisju taiko zelo
ruzupito. A vendar ni ta mož ni<°
dru/.iga /al rivil, kakor da ni pla
vjiI proti loku kapitalistH-nega
ra/voja, temveč ž njim. l>a ne l>i
on prodal kapitalizmu to principe
ji Ti, vsaj 'In danes, te teoretične po
izkuse, hi vsebujejo odpravo vsa* j
key a /pihljanja delavne energi
ji , lUisel tli se kdo drugi,
vzel v roke uro ali kinoaparat in
natančno preeenil in potem po go
tovem tarifu plačhl efektivno ib
lo.
N'se to jo bilo treba omeni!i,
I er .so ravno nase strokovne orga
ui/a« ije premalo dostopne ali ne
/možne znanstvenemu pHuojnnju
\s;iko (igratno tehnične preosnovi
in prelalikbmiselno iu premalo ob
j« ' ? i v iiit presojajo efektivno vred
i" ! tt*.«]« rno tehničnega pouk;! iu
troji t •.e naprednega naznanja. I/
naših strokovnih organizacij mo
ra \ - ajati duh modernega misije
ii j a in stopnjujočega napredka, m
sni« jo pa biti tori.šre vsakovrstnih
neekonomičnih delovnih proble
IIIOVv
To pra\ gotovo ni nilcaHa lahko
miselna ohdoUiteg, temveč nteine
' ju jem ju luli ko-.s konkretnimi i/.
usnjami. Spoznal sem st rokovno
Brv a 'lizai-i jo, \ kateri sjjfbili vela
ujmi in -ii nemoteno živeli delav
■ i, ki sodeluj po lajraznovrst ne j
-i!i delavnih redili. 1'oleg !• in 10 si*
je našel tudi II urni delavni dan.
poleg po dogovorih fiksira ne ga
ierak nega časa je lii! v veljavi tu
di drtljri. .samovoljno po podjetni
k '»bin r ji iii Poleg akorda
i nvdna planu iu poleg te plani
■ ;» uro Akordanti, člani strokov
i ill orgaui/aeij, mi svoje lastno ia
j' t' p-iiiiagaee, včlanjene v i't i or
<_•. i u i / a ♦ ■ i j i, dosti si a be je plačevali
in dot-1 i strože r/rabljali, kot t aj
-*tr -/ji podjetnik. In vse to je v is
ti organizaciji organizirano, vse to
naj nam pred.stavlja organizirano
zaši" it o enega delavskega proble
ma.
Lahko se mi pri tem ugovarja,
da ,jr organizacijam danes se nemo
»oče dose«"i popolnoma izenačene
delavne pogoje. To priznam in snu
ludi prepričan, da najdemo v naj
1»«»I j razvitih organizacijah slične
slučaj«*. A nekaj druzega je, kar
»nora vsaka organizacija najsvest
ii i • j t • \ pošt evat i. To je, da ščiti pri
vsaki priliki in v vseli slučajih le
<|t'lovni problem, katerega je j>ri
znala najboljšim. Ce je prišla da
nes do prepričanja, da je akordno
delo škodljivo delavčevi moči in
orviini/aeijinim principom, potem
mora hiti prva naloga zastopni
kov organizacijskih interesov, da
\*edno in najstrastneje propagira
jo za delo plačano na uro.
( > škodljivosti akordncga dela se
je že toliko govorilo, tla hi bila
v.»al:a beseda na tem mestu odveč.
Znano je, da j<\ akordno delo v
največjo korist delodajalcu — to
rej ni:>re hiti <»!; enem tudi v ko
rist delojemalcu. Tudi preinijski
sistem ne odgovarja interesom de
lavčevega blagostanja, temveč po
daja le fiktivne veličine delavcu,
katerega s tem zaslepljevanjem
delodajalec premoti ocenjevati
vrednost izvršenega dela. Peutsch
je ravno ta sistem v največjem e
leklrotelmičk. podjetju v Avstri
ji, katero tudi jaz kot njen nastav
ljene«* natačno poznam, prest udi
ral in prišel do zaključka, prizna
nega tudi o«l vodstva tega po«ljet
;a, da je t:i sistem največje koristi
procvitu -kapitalističnega pud jet
j<».
Tudi vse druge varijante akonl
nega in premijskega sistema te
meljc na enem in istem delovnem
problemu izsiliti iz »lelavca pri
najmanjši relativni plači, največji
delovni učinek ali po trditvi na
sprolne strani, plačati visoke mez
de pri najmanjših proizvajalnih
st roških.
Ta problem je lorej škodljiv «le
lavčevi ener/.iji in nahiga organi
z:i«*ij«* je.da ta problem osvetli svo
jini članom po njegovi efektivni
•) To Se ni nikak •.sistem, kakor
se običajno trdi, lemveč le poiz
kus v nekaterih podjelih. ker ta
princip ni sistematično izpeljan v
•rolovem obsegu industrije ali v
gotovem, celotnem delu kakega
podjtMniškega oddelka. Pa o leni
v posebnem članku, ker bi danes
predaleč peljalo.
vrednosti in ^;i z vso silo i/sirobi
i/, njili okvira.
Odgovoriti mi je sedaj u.i vpra
šanje, katerega dclovn« va j• i«»!»!«•
mu -.s«' mora vsak« orgai i .i< ija o
prijeli in ga koh .ek vent no zasto
pati v vseli slučajih in \ vsakem
rasii. Tu naletimo seveda na veli
ke ležkočo,katerih daiic.s še ne um
remo v najboljšo koti t d<-lavec
| voga interesa odstraniti.
Kot tehnik Iti se opri jel re.dne
vr<i prineipa, da mei ini učim k dc
lavče\ega pudovauja in plačam
tlelo eele delavne dobe po efektiv
ni vrednosti. Ako v/.ain« in posa
meznega delavea in /a lednjem in
tenzivno vse njegove k let n je, d vi
ganje .tekanje, pav/.e !:«!< <» izra
čunam, koliko s«-K 1111 • 111111 inkg mi
predstavlja njegovo delo. To di
fereneiranje vsake najmanjše faze
in integriranja celotnega uspeha
bi bil napi a\ične jši k 1 j 11 • • zasluž
ka. ■.**.
Ker smo danes deloma še pre
slabi, da bi mogli doseči to pro*
osnovo delavskem zasln a, de
loma pa tndi v tehniki nismo do
segli točke, da bi s primernimi
sredstvi in po najprimiti\nejši
pot i iiezmot I ji\.. i/n < rili n -im .
odmerjene <lt lovne dobe, treba
nam je slediti približcvalm mu po
stopanju, katero koli o - mogoče
vpošteva zaslužel d« lavea in pro
dajalno vrednost dela.
Tej zahtevi odgovarja \ skoro
vseh slučajih in \ najprimernej
ši obliki plačevanje zaslužka na
nro. Tu ima .strokovna organizaei
ja zopet naloge, katere mora re
šiti in za katere skrbeti i:i jih
j presojali je njena prva dolžnost.
Obse«' dela, izvršenega v gnto
'\i dobi, recimo eni uri delovne
ga časa, ni težko fiksirati, tudi
ne za različno kvalifikacijo poe
dinili delavce\ za nvrščenjc v
različne tarifne razred«*. b'aviio
tako pa t.udi ni tež! o prefeniti
I prodajalne cene, predstavljajoče
! b>agovno ali prostorno vrednost
izvršeiega dela. Natančna preso
ja in stvarna ocena teh dveh re
zultat zasigurirajo najbližji do
ako ne ravno •!«» idealnega delov
čevega dela. I'o tej poti pridemo,
ako ne ravno <|o idealnega delav
nega problema, v.saj tako blizu,
kolikor nam je pri današnjih raz
merah mogoč«'.
S t«-iu stvarnim in preudar
| ji i m zasledovanjem «"•«• vili in
teresov stopa vsaka organizacija
edino prav <« ]>«»t po svojega bist
venega poslovanja in pa na dru
gi strani pot, kateri itmra tudi na
sprotnik delavčevill interesov,
podjetnik, hote ali nehote, pri
siljen sledili.
To konsekveiii m» zasledovanje,
najpravilnejšcga delovnega pro
blema dviga v prvi vrsti produk
tivnost delavstva, ker ga ne oj.i
eiije le fizično z boljšimi delovnim
j razmerami, temveč t.nii duševno
z boljšim ra/umevanjeni izvršene
ga dela in z vernejsim ugloblje
j njem v znanstveno picmišljeva
I nje smotra dela in odvisnosti sve
tovne produktivnosti od "utega.
Produktivno?.; delavstva pa ni
!dv igniti le poltmi boljšega nialc
rijalnega položaja tega razreda,
t<'in več tudi potoni boljšega ill
I Miiotrenega izrabljanja delavče
I ve ga prostega časa. Delavec, ki v
svojem prostem času z. vnemo i.i
veseljem zasleduje literaturo,
j splošno narodnogospodarska v
I prašanja, politiko in dri hm ne
ravno v njegov delokrog spadaj ■»
ča vprašanja, se vrne na delo
krepkejši, s čilejšim in obširnej
šim zakladom fizične in duševne
jeneržije in inteligence. Dela z.
večjim veseljem in ve«'j o pazlji
vostjo, z veejim naporom svoje
moči in volje.
To je organizacije najbolj z.i
slnžno delo. Ne le neorganiziiM
j ne delavec na j lovi organizacija,
ampak iz organiziranega delavca
. naj napravi organizaeija! > lovck t,
t njemu samemn zadoščujoeega in
j človeški družbi vrlega sotrndni
i ka.
V. žalostjo se spomin jam shoda
neke strokovne organizacije v
prctečcneni letu. Razpravljalo se
je o pomenil st rokovnik in poli
tičnih organizacij. Vstal je so
drng, ne navadni član organiza
cije, temveč bivši predsednik te
organizacije in rohnel proti z. i
htevam, katere se stavijo sodru
gom. Ve da bi bilo kake posebno
opozicije, je razlagal, da ni po
trebno čitati delaven različnih li
stov, ni potrebno jih siliti v poli
tično organizacijo, rohnel proti
(Nadaljevanje na b strani.)