Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
ADVERTISEMENT
SLOV. PEIAVSKA
Ustanovljena dna 1C. avgusta
1U08.
PODPORNA ZVEZA
frokorporlrana 22. aprila 1909
v driavi Pouu.
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IVAN PROSTO H. 1008 Norwood R'd.. Cleveland. Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2. Box 113. West Newi»ort. Pa.
Glavni tajnik: B1.A2 NOVAK. 631 Main Str.. Johnstown. Pa.
1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 631 Main Str.. Johnstown. P*.
2. 1'oiu. ta J.: ANDREJ VIDRICH. 170 Main St.. Franklin. Coacniaugh, Pa
Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair At«.. Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
rredBCdtiik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 4>5. Willock, Pa.
1 nad r.oruik: NIKOLAJ POVSE. 1 Grab St.. Numrey 11111, N. 8. Pltta
biirRh. Pa.
2. nadzornik: IVAN GROiELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik jwrot. odbora: MARTIN OBER1AN, Box 72, East Mineral,
Kans.
1. porotnik: FRANC TEROPCIC, R. F. D. 3. Box 1IG. Fort Smith, Afk.
2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 11th St.. Springfield. 111.
VRHOVNI ZD RAVNI J:
Dr JOSIP V. OP.A1IEK. 813 E. Ohio St., Pittsburgh. Ta
Glavni urad: G31 Main St.. Johnstown. Pa.
URADNO OLASILO:
'JGAS NARODA." 82 Cortlindt Street, New York City.
(''•njena društva, oziroma njih uradniki, ko uljudno prot.eni pošiljati
\>e dopi*e naravnost tin glavnega tajnika in nikogar drugega Ht-nnr
nuj se pošlje edino potom Poštnih, Kxpresiiili, ali liantnih denarnih
irtika/nie, nikakor |ia ne potom }>rivtittiili iVkov. Nakaznici* naj •>• na
slov l.uij»»: Hlaž Novak, Title Trust and (tuaraiit<-e < 'o. m tako naslovI jene
pošiljajo z iiieaeenitii poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj
nika kake pomjMijkljivosti, uaj to uruiutioma naznanijo uradu gluvm-gn
tajnika, ila se v prihodnje popravi.
DELAVSKI PROBLEMI IN OR
GANIZACIJE.
(.Konec s četrte strani.)
("lanskim prinosom in razvija! mi
sli, kateriii Iti se moral sramova
ti najprinifcivnejši delavec pred
100 leti. Ua«t temu shtulu je re
šil Nemec, katerega je usoda pri
gnala sem dol na juft, ki je pri
tej priliki koitstat iral, da je tu
kajšnje delavstvo le radi presla
bega pouka in prelenega čitanja
kulturno in gospodarsko tako da
leč zaostalo.
To gotovo ni poedini slučaj; ta
kih škodljivih in nazadnjaških
misli«je najti v marsikateri orga
nizaciji. Vzroka nI težko najti.
Iskati ga jo edino v vodstvu or
ganizacijo, katero ne zasleduje
™ zadostno tehničnega napredka v
svetovnem gospodarstvu, ki sta
vi na previdnega delavca višje
duševne zahteve.
Kadi tega morajo naše strokov
ne organizacije v prvi vrsii i>o
dajati svojim članom priliko .spo
znavali vse preosnove s tehnično
obratnega polja in vezi vpliva teli
modernih napredkov na narodna
gospodarski razvoj človeške druž
be. Sistemi*tično vzgojevnnje orga
nlziranih članov, pravilno in
godno izrabljanje delavčevega
prostega časa bo najprej doved
io poedine člane, kakor tudi ee
loto organizacije do pravega spo
znanja v ocenjevanju delovne
moči in delovnega efekta. Posle
dica tega bo, sploščilo intenziv
no zasledovanje v iskanju prave
ga delovnega problema. Naše
strokovne organizacije niso le to
rišča materijelno izmozganega
delavstva, temveč so šole za trpi
ne, pozabljene in prezrte od na
predka, cmI svetovne kulture.
XaŠe organizacije nimajo le na
logo, ojekleniti poedinega delav
ca v spoznavanju svoje eksistenč
ne sposobnosti, nego imajo tudi
piliti dušo tega priklopljenega
delavca in ga usposobiti vsestran
tiko za vstop v kulturni krog člo
veške družbe. Ko dosežejo našo
organizacije ta višek izobraževal
nega dela, poitem bode lahko po
dreti današnji provizomi in ne za
dovoljujoči delovni problem. Še
le potem bodo dane vse garanci
je, d;r bomo mogli misliti na
edino pravični in pravilni delov
ni problem, temelječi na izenače
nju izvršenega efektivnega dela
z resnično vrednostjo produkta.
Prevažanje olja in premoga ob
onfeŽju so rešili na ta način, da
je naročenih bark iz lesa in žele
zobetona, ki bodo nosile 77.r>,O0(l
ton tovora. Prve barke bodo do
grajene že v decembru.
Vojakom, mornarjem in bolni
škim strežnicam je dovoljena zni
žena vožnja nn železnicah, kadar
odidejo na daljši dopust. Tedaj
plačajo le en cent od milje. Ni
pa dovoljena znižana vožnja, Čv
odhajajo na kratek dopust. Na
primer vojaki v Camp Ornntu in
pomorščaki 1111 »veliko jezerski
mornariški postaji, ki prihajajo
ob sobotah v Chicago, da obišče
jo svojoe, niso deležni zuižc.ne
vožnje. Na železniški postaji um
in na zahtevo železniškega urad
nika vsak vojak u!i mornar |>«>
l.a/.ati i/.ka/.ilo za »lopust, ki mora
bili podpisano »al poveljujočega
častnika.
Thomas J. Mooney, je l»il po
mnilo ohsojen na mm rt. Ohtoie>i
je liitf da jI sodcf&val pri bomb
nem napadu na demonstracijo za
, vojno pripravljanje v lein IU1U v
San Franciseu.
S»»»llia se glasi, da pa obesijo na
nedoločen »lan, ko je prebil i><> dni
in ne več kot 9U »Ini v sanquentin
ski joči.
Po končani obravnavi je bilo
dokazano, tla je glavna priča h >
tela s podkupovanjem zavesti
druge priče li krivem pričanju.
Njegovi zagovorniki so na po»lla
iii angleškega ljudskega zakona
, vložili priziv, »la se ne more olmo
. diti obtožene«*, če so bile priče
podkupljene in se je tudi javni
■ tožitelj ntleležil podkupovanja,
i Sodnik je odklonil priziv, češ, da
j se v teku obravnave ni zgodilo po
kalifornijskem zakonu nič nepra
vilnega. in raditega ne more vpo
števati priziva.
Predsednik Wilson je poslal po
sebno komisijo v San Franeis»»u,
da poizve detajle o dogodku in
obravnavi. Komisija je priporoči
la, »la se Moonevja pomilosti 5n
ponovno obtoži, da ima priliko
j dakazati, da je nedolžen. Za stvar
se je zavzel resneje predsednik
Wilson in pisal priporočilno pi
smo kalifornijskemu governerju.
t Vse zastonj! Sodišče jo obsodi
lo vseeno Mooneyja na smrt, ne
tla bi m", dalo priliko, da dokaže
s fakti, ki so bili odkrili po njeg
govi obravnavi, da je nedolžen.
Zagovorniki Mooneyja se zdaj
obrnejo na zvezne oblasti, »la po
sežejo v stvar.
Vogelsang, izvršujoči tajnik v
departmentu za notranje zaileve,
je odobril določbo za otvoritev
ir>0,000 akrov domiščarskega sve
ta v portlanskem distriktu.
j Prošnje za domovisča bodo spre
I jemali v Portlandu, Ore., od 2'2.
junija do 2. julija.
K. E. Friz zeli i/. Larneda pravi,
da bodo v Kansasu ol» času žetve
potrebovali farniarskih tie
laveev, tla lahko spravijo pšenieo
p»»«l streho.
V razvalinah tovarne Aetna
Chemical kompanije, ki jo je n
.ničila eksplozija, so našli še pet
žrtev. Zdaj je število žrtev »ara
sl») na 101.
Prvo. letošnjo pšenieo v Združr
n i h državah so pričeli žeti v »ikra
jih Denton, Cooke in Wise. Id
ilično polje se nahaja na rodovii
' ni zemlji, na kateri pšenica prej
dozori kot na preriji.
Parobrodne družbe so sklenil",
da ne bodo servirale jedi iz pše
nične moke na parnikih, ki pre
važajo potnike na Velikih jezerih,
dokler ne bo letošnja žetev kom'a
na. Parobrodnih družb je štiri in
petdeset in izrekle so s»> prosto
voljno za sodelovanje z živilsko
• upravo.
Modroslovnt odlomki iz vsakdanjega življenja.
Bistvo modroslovja ali filozofije
v najširjem pomenu besede je, da
se v rtjej havimo z vsemi pojavi
življenja, duševnega in nt dušev
nega, da si razlagamo vse prikazni
žive in nežive stvari ali materije;
nri tem se o/iramo na eelo svetov
je, kar mu poznamo, ra/mot l ivarno
vzroke in način nastanka ter po
men vaeh teh pojavov in prikazni
S tem raziskovanjem in tolmače
njem se bavijo učenjaki, ki pride
jo do uajglohjih vprašanj, kakor
n. pr. o nastanku aii o večnosti
materije, o vzrokih vere, o dušev
nosti itd. In cilj v.se«a tega pro
učevanja je, da si pridobimo spo
znanji- ali razumevanje vseh pri
kazni v harmonični celotnosti, ta
ko da si ne nasprotujejo drug*
drugi, da tembolj vidimo, kako1
druga sledi iz druge, da »pozna !
mi), d:i mora bili tako in da so vse!
prikazni združene v harmonično;
celoto.
Mnogo ljudi se seveda ne more!
zanimati za ta najglohja vpraša j
J ne izobrazbe in ker sploh red-j
I nj:i ker jim delom, manjka dovolj j
: Uo pridejo do takih misli in vpra
šanj; če pa se vendar včasih vpra-j
šajo, zakaj to in odkod ter čemu. j
si hitro preženejo take misli, iker
si ne morejo niti malo jasnega na
to odgovoriti; ali pa pridejo do
protislovja, kar je še slabše. Takoj
rajše drugič ne poizkušajo več
kar je popolnoma uniljivo.
Zgodi se pa, žal, tudi mnogokrat
pri ljudeh, ki bi sieer imeli dovolj
znanstvene izobrazbe, da iz neke
prirojene lalikomišljenosti ali u-|
dolmosti ne utegnejo globje sega-:
ti v svoje možgane. Hoje se aiora
! ličnih očitkov napram sebi, boje;
se morda tudi sentimentalnosti,!
ako bi izkušali iskati j;.:,note. Na
pačili predsodki so mnogokrat po
vod, da je tako malo zanimanja in
resnično, da filoz. človeka ne za
i veselja do filozofije, .le pa tudi
dovolji, ako se ž njo bavi le po
vršno, brez Iskrenega veselja.
A vendar je istina, da bi si s>!co
ro vsak človek lahko ustvaril svo
jo kolikor toliko lastno filozofijo,
j čeprav le do gotove meje, v neko-j
i liko manjšem obsegu; saj glavnoj
je, da sploh kaj misli, da si prid o
I bi vpogled v človeško življenje, 'o
j je, da razumeva vse prikazni .svo
jega miljeja.
Tedaj vsak t* love k lahko modru
je sam po svoje: ako pozorno opa
zuje življenje, eel udi le ono v i.vo
jem ožjem okrožju, in če dosled
no zasleduje vzroke in poslediee
kakega pojava, srn hode gotovo o-'
srečilo tako modrovanje, dalo mu
hode duševne moči, s katerimi bo
t de tem lažje prebolel marsikatero!
rano moralnega, social neg<> ali ina
I terialnega zla v svojem življenju.
| Spoznanje in gotovust, da poti ta
; kini i pogoji ne more drugače hiti,,
i kakor je, da se morajo preje spre-,
i meniti pogoji, je za mislečega člo
veka neprecenljivo vrenosti. Ta j
i kr;u<na harmonija v vseh pojavih
i njegovega življenja z ozimm n
soeialno skupino, v katero sodi, te
naravne posledice zla ali dohrega.
popolnoma razumljive iz danih
predpogojev, to vso poda človeku
neko umerjenost, mirno vdanost
. in radost do življenja. Tak način
življenja je človeka najbolj vre
den in najplemenitejši.
V ti filozofiji vsakdanjega do-;
življaja se torej vprašujemo po.
stvareh, njih vzrokih in po njih j
pomenu. To so za nas, vsakdanje j
ljudi, misli, ki so nam vendarle no-1
ve in lepe, če jih spravimo v har
monično eeloto. Pri tem spoznamo
poleg zunanjosti kakega pojava
tudi njegovo zvezo z drugim po
javom, ki je bil predpogoj, ali
zvezo s tretjim pojavom, ki je po
sledica prvega.
Tako 11. pr. vsakdo ve, kdo je
norec, a ne ve takoj, zakaj je zno
rel in čemu kot tak tako ravna in
ne drugače. Za ta "zakaj" mora
mo najti vzrok — kot predpogoj,
a na la "čemu" vzrok — kot po
sledico.
Zakaj so zakoni nastali in če
mu ko po svojem pravem smotru?.
Malokdo bo kar naglo mogel na to
prav odgovoriti, ako ni že prej le
ga premišljeval. Aiko je to že kdaj
storil, hi morda približno takole
odgovoril po svoji filozofiji: Ko so
ljudje začeli živeti v socialni sku-j
pini, so spoznali, da mora vsakdo
bili pošten napram svojemu bliž
njih o, da more drug poleg druge
! ga nemoteno živeli v skrbi za ob
stanek, in da se je vsled tega več
ja skupina z izjavo zavezala, <1a ^
j naj velja ta zakoii /a vsakega, da
'se bode tedaj strogo pazilo, da bo-1
. . . x ; - -
i^U' ilrun proti drugemu ponton; da
iode nepošteni kaznovan, ker je
odgovoren /.a svoje dejanje ali be
sedo; da bode moral škod«) trpe
renin isto popraviti ali pa du bode
nepošteni kaznovan, tla se na ta
način vzdrži zahtevana odgovor
nost zanaprej, oziroma, da se pre
preči nepoštenemu, da bi še ško
doval svojim bližnjim. S tem <d
^•voroni bi bil obkratkem razložil
bistvo zakonov, njih nastanek na
podlagi morale ali nravoslovja,
tako bi pojasnil pomen življenja
človeka v socialni skupini s poseb
nim oxirom na pravo.
Potom takih ra/.inotrivanj dobi
vamo vendar splošnejše ideje ali
muli, ki jih potem nazivljamo na
ravne zakone. In s pomočjo teh
naravnih zakonov, ki obsegajo v
sebi razmerje vzrokov in posledic,
spoznamo pravo harmonijo našega
življenja; in ta filozofija (\ ožjem
pomenu besede), ki nas pripelje
do tega »poznanja, ima za nas na
vadne ljudi toliko pomena, kakor
ona globja za učenjake.
Navesti hočem še par slučajev ix
prav vsakdanjega življenja, da po
kažem. da ni treba za to modro
vanje kdove kakih študij Le uia
lo misliti je treba. Da svoje čita
telje k temu »bodrim, s tem na
menom sem napisal te vrstice.
Kno najvažnejših vprašanj v
današnjih dneh je narodnostno v
prnšanjo. Da so se narodi že v
starem veku razlikovali med se
boj in ravno vsi cd razlik bojeva
li. j° zgodovinsko dejstvo. Tako
je še danes, samo to se je izpreme
nilo, da se je ta boj po večini že
prenesel v prvi vrsti na gospodar
sko polje, ne gre več n. i»r. radi
vere.
Kazlika med narodi pa no olsto
ji samo v različnosti jezika, nego
tudi v raznovrstnosti plemena, o
bičajev, zasebnih in javnih; in i/
toh razlik sledi. <la je tudi gospo
darsko, kulturno in politično živ^
Ijenje pri enem narodu drugačno
nego pri kakem drugem. Kratko
rečeno, narodi se razlikujejo \
vsem socialnem življenju. Tako i
ina kak narod mnogo obširnejše
slovstvo, bolj razvito trgovino in
vwled tega tudi ve? narodnega ka
pitala, umstvenega kakor tudi re
alnega, denarnega. Pri tem razli
kovanju pridemo do sporne toč
ko, v kateri se pojasne vzroki na
rodnostnega boja. Seveda je pri
tem vedno tudi vpoštevati vsa
dejstva, vse predpogoje, ki so bi
!i za kak večji narod ugodnejši,
nego za manjši' narod, tako da
spoznamo, kako se je često narav
no mogel oni prej razviti n«
drugi. A teh točk ne bomo sedaj
ra/.motrivali. Spoznati nam je ob
ti priliki bolj to, da ni narodnost
ni boj naših dni naperjen ta
ko zelo proti jeziku, marveč da
obstoja mnogo bolj radi zadnjih,
najslavnejših dejstev, t. j. v go
spodarski ali kapitalistični razli
ki, kjer odločuje to, čegava b<i
zemlja, čegav sad, ki ga nosi, Če
gav zaslužek v industriji, čegava
beseda bode odločilna v vseh dru
gih vprašanjih življenja. A ves
lu boj seveda bojujemo navidezno
le pod zastavo jezika lega ali o
nega naroda.
Gotovo je tudi jezik vsakemu
narodu, ki ima že dovolj pleme
nitosti in živi j enake moči v sebi,
— najdražji biser. Ali ta biser iz
gubi .svoj sijaj, svojo vrednost, a
ko nimaš prstana, da ga daš vde
lati vanj, in ako tega ne nosiš
na prstu, da ga ne izgubiš, kjer te
vino spominja zemlje, v kateri
si ga našel.
V znamenju te zastave se bodo
morda še dolgu borili narodi, do
kler ne bodo močnejši odložili te
ga orožja; kajti dokler bodo več
ji narodi sodili manjše najprvo po
j njili jeziku, a potem šele po zmož
nosti za delo, ki da gospodarski
podlago, tako dolgo bodo tudi
manjši po številu vpraševali vsa
kega tujca najprvo po jeziku, ;
potem šele tudi po njegovih zmož
nostih za delo ali bolje za živijo
I nje.
Vsak narod, kakor vsak človek
ki ima dovolj telesne in duševne
moči, ima tudi zmožnost za delo
A to zmožnost more le tedaj raz
stvaril za svoj obstanek dovolj trd
vijati m uporabljati, ako si je i
no gospodarsko ali kapitalistično
podlago. Ce pa je ta pcdlaga sle
bolna ali popolnoma že v tujin to
kali, more tak narod le .še klaver
110 životariti in naposled propade
Tedaj telesne in duševne nnv"
morajo biti v harmoničnem raz
merju s poljem, na katerem se iz
! preminjajo moči v delo, da to do
j nose isaii, ki jo potreben za obsta
| nek. - Zgodi so, <la si kak narod
ni še mogel ustvariti prav trdno
gospodarske podlago, kor pa j«- pri
ioni več stoletij ovirala borba z
'zunanjimi sovražniki. 1'remagal j'
to sovražnike ali vsaj ubranil «•
1 jili jo. Medtem .so na pa tujci \
1 njegovi sredi začeli izkoriščati.
In zdaj ne bori s temi, kor si ni
smo pustiti vzeti polja, na kale
! roui si z delom vzdržuje svoj ob
stanek. Ti tujei pa so sinovi več
joga naroda, ki jili v tem boju
podpira.
Način narodnostnega boja da
našnjih dni je pa tak, da večji na
rod manjšemu narodu zanikava
/.možnosti za življenje, ker ta m
► govori istega jezika kot 011 sam
In v tem leži velika laž, kajti je
/ik in zmožnost nista eno in wto.
In to zmožnost zanikavajo na ta
j način, da na odločilnih mestih, ka
tera so ti tujci zasedli, silijo oni
j manjši narod, da bi ali pustili svoj
i jezik, ali pa svojo zemljo, svojo
j domovino; brez pidpore pa bi si
tak manjši narod 110 mogel opo
moči, ker je preveč oslabel v »
ju z onimi zunanjimi sovražniki.
Tu vidimo, da je bil boj h- bolj
za gospodarski ohstanok, ne«o za
jezik. Le pod pretvezo jezika i/
I pod rine večji narod manjšega.
Tako spoznamo, da bi bilo boli
pravično soditi ali ceniti narode,
oziroma človeka po njegovih z.mož
nostili.
Boj po zmožnostih bi bil res od
krit OKrčen in mnogo naravnejši
in vsakdo bo p ^naI da ima v res
niči le tisti narod, ozirom;« člo
vek pravico do obstanka, da je U
trsti vreden podpore, kdor ima
boju za obstanek zmožnost za «'
lo. l/jemo tvorijo le brez lastil«
krivdo. bolni ljudje.
< V Iti so t oda j lako cenili lju
djo in narodi, bi bilo včasih mar
sikaj drugače. Toliko oli kratkem
0 narodnostnem boju.
Niln'e pa ne l>i smel sklepati,
i češ, iz toga sledi. <la se mora na
j ta način zatreti ljubezen <bi svo
i jega jezika, da ga lalvko za ne
1 mar jamo. Jezik bi le oMal pri v
j prašanju gospodarske podlage
manj odločilen. Vprašanje pa, č< j
bi mogel kdaj nastati skupen sve
tovni jezik, obdelamo ob drug
priliki. Vsak zdravo m isle«'i in bla
gočuteči človek si pa želi, da pri
demo v splošno do tega, da bomo
! cenili človeka po njegovi ziimf
nosti, po njegovi izomiki, a j«zik
! njegov pustili nedotaknjen.
K spoznanju, da bi imeli oeniti
i človeka po njegovih zmožnostih,
so pridružuje samopouebi novo v
prašanje, kakšen človek pa ima
res pravo zmožnost za življenje,
torej ne samo z ozirom na njegov
gospodarski obstanek, ne«o z ozi
rom na dostojanstvo človeka kot
i bitja, ki ima p<» svojem razumu
najbolj razvito in najlepše življe
nje. — Jasno jo, da smo zmleli na
najvažnejšo točko našega živijo
nja, na vprašanje, kaj je značaj
nost, kdo je značajen in zakaj j«'
'treba značajnosti, da more biti
I človek kot najvišje .stoječo bilje
res tudi vreden svojega življenja.
Težko je v par besedah označi
ti pojem značajnosti; kajti značaj
človeka je najvažnejša stran njo
gove ouebnosti (individualnosti).
Prilično lahko rečemo: Značaj
človeka je podan v načinu, ka
ko se strinja njegovo mišljenje in
'•listvovanje z njegovimi dejanji
in besedami. Mišljenje in čuslvo
vanje sta zase le duševni kakovo
sti, tki dobita šele tedaj svojo
vrednost, ako se udejstvita, t. j.
ako se izražata tudi v besedah in
dejanjih. Ako se tedaj strinjata
z besedo in dejanjem, potem je to
soglasje glavni znak značaja. Tr
daj je bistvo značaja v tem, da
človek svoje mišljenje in čustvo
vanje v besedi in dejanju portdi.
Ali še krajše: Značaj je ona du
ševna moč človeka, .s katero svoj"
mišljenje in svoja čnutva vdej
stvuje. Obsebi jo umevno, da člo
vek ne more vedno ravnati po svo
jem mišljenju ali čustvu, ker ga
pri tem ovirajo okolščine. ki mu
sploh 110 dovolijo besede ali de
janja. V takih slučajih ali no mo
ro storiti ali pa rajši ne stori ni
česar, kakor pa da bi moral ravna
ti ali govorili proti svojemu notra
njemu prepričanju ali čustvu. To
oretičen značaj brez dejanskega
vresničenja mišljenja, oziroma ču
st v ova nja je nesmisel in jo kot
tak nemogoč.
Zato govorimo o slabosti zna
I čaja (»lasi to ni več značaj) pri
' ljudeh, Ui le redUokrat ravnajo
in govori? tako, kakor mislijo ali
čust \ ujejo.
1^]) ali trden znaea,' ima človek,
! čigar dejanja in besede so vedno
ali \ siij največkrat pristen i/.r .
| njegovih misli in njegovih »"usti v.
a<- smetao pa prehitro misliti o
kakem človeku, da sploh nima zna
čaja. (Jolovo je tudi glavna lo»t
nost lepega značaja, da je človek
; \ vsakem ozirn z dejanji in be
sedo zvest svojemu mišljenju i
ja tako ozka, oz. naša sodlm'ta
«;ustvn, ali nikakor ni meja znjiča
ko tesnosrčua. Maidkdo ima svoj
značaj, a ta tuli še ni povsod rav
vil v pravi smeri, ali na ni vedno
trden. Itre/.dvomim je tak značaj
j še pomanjkljiv. Toda koliko j>a je
v resnici kristalno čistih značajev,
hi hi hili popolnoma harmonično
razvili v vsakem oziru? In k j«1 hi
m.»šli človeka, ki hi ga prav ni!dar
ne ohšla slabost, ko je tako člo
veška 1 Hi| človeka, ki je vendar
le jako omejeno bitje, ne moremo
zahtevati neomejenih moči. Taki
sn naši ideali ali vzori, a vendar
ideali so potrebni in zato ostanejo.
Življenje je tako raznovrstno,
mnogokrat tako neusmiljeno kru
to, človeški organizem, njegovi
možgani so tako močno podrejeni
hipnim vplivom raznih pojavov,
boleznim v trenotkn, ki človeku za
hip vzamejo ravnovesje ali zavest,
da ni čuda, ako ne najdemo dovr
šenih značajev. Pod sto in sto vti
si govorimo, ali ravnamo, ko se
teh vtisov prav nič ne zavedam««
Zato na j ne bo sodba, oziroma ce
nitev drngih prenagla in vsled le
ga prepovršna in krivična, kal ".1!'
Imli ne smemo hitro predobro .so
diti. Vedno je bolje dobro milili
<i svojih bližnjih nego slabo. Ta
ko p.. tudi ne zgnhljajmo prenaglo
zaupanja v sebe same, ne trepetaj
' ino vedno za svoje samospoštova
nje.
Posebno razumljivo nam posta
no, zakaj so tako redki dovršeni
značaji, ako premislimo, v kakih
razmerah in kako so mnogi ljudje
i odtujeni, kakšne lastnosti so po
starših podedovali: gotovo ne sa
mo dobrih. In'kako lahko tragika
življenju marsikoga oropa dohnh
lastnosti, kako se je težko odvadi
ti slabih, in kako se mu te sem
intja zopet nehote oglasijo v ne
srečni uri stradanja. Koliko ljudi
sploh v mladosti ne spozna pleme
I nitega mišljenja ali čust vovanja.
i V ozki /vezi z značajem je čut
• ali temperament človeka. Vsled
tega je jako merodajen in močno
! vpliva na značaj.
| Kazni poskusi znanstvenikov so
pokazali, da je vpliv temperamen
ta po večini močnejši, kakor ob
1 rat no vpliv značaja na tenipera
I ment.
• Temperament je ono čisto raz
položen je eloveka, katero v kret
njah in v glasu hitro ali umerjeno
izraža brez premišljevanja na svo
je fute in čustva, kol odgovor na
vtise zunanjih in notranjih poja
vov.
l:i ker »o čuti in čustva le bolj
telesne ali fizične kakovosti, so
mnogo močnejši, kakor mišljenje
in ono glob je čustvovanje, kajti
ta poslednja pojava sta bolj du
ševna.
l'ri večini ljudi, ali morda v
splošno, so pa prikazni telesne ka
kovosti močnejše nego duševne.
Da torej temperament mogo<"
no vpliva na značaj, je razvidno
iz dejstva, da so kretnje in gla >
glavni činitelji ali faktorji deja
nja in besed, v katerih človek iz
raža svoje mišljenje, svoja čustva
in seveda i udi čute.
Da so ljudje prav živahnega
temperamenta prnv redko trdne
ga značaja, je tedaj lahko umi ji
jvo. Manjka jim mirnosti in tuner
jenosii. da bi mogli svoje besede
! in svoja dejanja preje dobro pre
j misliti.
Našteti i.am je še glavna s\«:.;
! s", va pn\e{ia, t. j. lepega in l!dne
j vr- /tiačajii. Iz bis1 va značaja p
v/emanii . «'a je prvo svojstvo : ua
čaja doslednost, ker brez te sploh
ne moremo govoriti o značaju. Oo
| vrniti in ravnati moramo dosledno
po svojem mišljenju in čustvova
j nju.
Tak dosleden znača j je trden,
i Lastnosti, naravno izvirajoče iz
d«-dednosti, so n. pr. (dločnost,
zvestoba, mož beseda, vestnost,
\ točnost itd. Kna sledi iz druge in
le združene v harmonični celoti
j tvorijo prvo bi.-.tvo značaja, t. j.
doslednost.
Da je značaj lep in razvit na
človeka vreden način, mora biti