Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 04, 1918, Image 7

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 04, 1918, Page 7, Image 7',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-7.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-7.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-7/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-7/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.2 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 04 June 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-7/>

Newspaper Page Text

plemenit. 1'lemenito.st je skupen
izraz tu vse druge lastmuti lepe
ga /navaja, rasen doslednosti in
njenih nijans.
i| S~tranKa \
i ><<>*♦♦♦♦♦♦♦♦«♦*♦♦<*»»
Springfield, 111.
Vsem članom J. S. K. št. t>7 se
daje na /.nanje, da je l»ilo na zad
nji redni seji sklenjeno, da hod j
zauaprej klubovc seje vsako če
trto nedeljo v ineseeu ob 9. dopol
dne v navadnem prostoru So. 13.
Str. pri liouisu Pekolu v salonu.
Vabim sodruge, naj se bolj redno
udeležujejo sej in pripeljejo na
nje tudi nove člane.
S soe. pozdravom
Fr. Rezjak, tajnik.
Cleveland, 0
Članom Slovenskega socialistic
nega kluba štev. 27, ki niso bil
prisotni na zadnji seji, Mazila
njam, da se v naprej vršijo klulm
ve seje vsako drugo nedeljo ob
dopoldan ,ter vsak četrti četrt eV
ob 7.30 /.večer jdolžnost vseh je
da se redno udeležujemo sej.
A. Bogatay, tajnik
*
Waukcgan, 111.
Sodrugom v Waukegan in N
Chicago, na/.nanjani, da se vrši se
ja soe. kluba št. 45 v nedeljo din
9. junija ob 2 uri popoldan v S. N
Čitalnici.
Pridite zagotovo vsi. Iiuamo ve«
važnih reči za rešiti.
Martin Judnič, tajnik.
VABILO.
Detroit, Mich.
Slovenska lokalna organizacij:
S. H. priredi dne H. junija ol
osmi uri zvečer velik javen shod
Shod se vrši na \V. Jefferson ii
Waterman Ave. dvorani. Pred
met: S. K. Z. in Jugoslovanski
vprašanje, (tovornik Joško Oven
Poživljamo vse rojake in roja
k in je, da se udeleže do zadnjegii
Pokažimo, da detroitska naselhi
na stoji med prvimi slovenskim
naselbinami v Ameriki, in da ho
čemo slediti zgodoviuskim dogod
kom, katere jc povzročila svetov
na vojua.
Odbor.
SLOVANSKI PREGLED.
Ni davno kar smo dobili Slovani
t oren in stvaren prepleti slovim
skega sveta. Mnogo in mnogo se
je že pisalo po različnih zborni'
kih, manjših in večjih delih; n«>,
bilo je vse ali presuhoparno-uče
njaško, ali pa preveč površno-žur
nalisticno, ali >o podatki preve<"
birokrat it* ni, ali pa preveč samo
voljni, tako da človek vendarle
ni vedel, pri čem da je.
Profesor Lubor Niederle, znani
slavist v Pragi, se je lotil dela,
da nam je dal posnetek iz slovan
ske enciklopedije, katero izdaja
Kuska akademija nauka v Pčtro
gradu. I>a.si je imenuje le posne
tek, nosi pečat samostojnosti pi
sateljeve na čelu, in knjigo !)i
morali imeti pač vsak Slovan, ki
•se zanima za javno življenje.
Takoj n uvodu pisatelj razdere
nekoliko starih praznih sanj o
Slovanstvu, rekoč: "Slovani nis-j
bili nikdar, ne kulturno, ne jezi
kovno en narod. Pri prvem vsto
pu v zgodovino so že ločeni po
stasu in polti, en del svetlih oči in
las, drugi temnili. Naj se ozremo
na to ali ono stran, en fakt je go
tov: da enega slovanskega naro
da ni, marvee je nastopila vrsta
.samostojnih slovanskih narodov.
I )anes je slovansko edinstvo le te
oretičen pojem v čustvih in mis
lih posameznikov, v dejanskem
življenju Slovanov pa se komaj
zabli.ska trenutek misli skupno
sti."
Niederle tudi precej odločno
preseee staro, tolikokrat in toli
Jiokrat ponavljano pravljico, d:i
ho prišli ti in ti slovaški rodovi v
tem in tem letu v te in te kraje,
marveč pravi: slovanski prana
rod je bil že v pred historični do
bi mesta d« Salo in ob Donavi te**
do Haltiikega morja.
Za jedro Slovanov ima Nieder
le Poljake ter ima prav. O Po
ljakih ve namreč zgodovina pove
dati najpozneje. Skoro bi človok
šaljivo pristavil, da je tista neve
sta najboljša, o kateri se nninunn.1
govori. In v našem slučaju je so
ciolpgično docela prav, ako sklf
pauio, da so I'oljaki bili od pra
veka lin svojih prostorih, zaradi
tega lu«ii niso pijjiajali za zpo- .
do vinarju v poštev. Vse doseda
nje zgodovinopisje je zneseno
skupaj iz različnih literarnih do
kumentov toraj mnenja posamez
nikov, ne opiraje se na plunje in '
in ži\ljenje ljudstva. Naravnost
neverjetno je, s kakšno lahkoto
so dosedanji učenjaki najgoro
stasnejAc liedastoče prepisovali
kot golo ist i no. Taka je, če se ti'-(
di: ta ali oni slovanski narod je
prišel v tem ali onem veku v t<
in le kraje Jasno je kot beli dnu,
da sn si v onih časih zapomnili in j
zabeležili le take dogodke, ki so'
bili začrtani z ognjem in mečeiu. I
Le kjer so bojne čete nastopile, l
napadale in se odbijale, le tam
je bil povod govoriti o narodu, j
le tam je nastajala zgodovina: I
kjer pa je poljedelec ali pastir j
mirno in v potu svojega obrabi j
obdeloval zemljo in pasel svoje
ovčje črede, tam ni bilo ne ljudi
ne zgodovine.
Prof. Niederle ne dela v tem o/.i
1 ru nikakršnih izvajanj, ali krat
ki, markaiitni podatki semtertje
so taki, da privedejo vsakega do
' trga, da opusti staro pravljico v
k naseljevanju Slovanov v sedanje
' kraje.
Ruse deli prof. Niederle na:
• Velikornse, ter jih šteje .">!• mil io
nov, llelo-ruse miljonov 2<Nt ti
soč, Mnloruse 28 miljonov, vsega
. skupaj Rusov !••'» miljonov. l)e
. jaiiski sla nastala meti Rusi po
, načinu življenja, značaja, stri
su, zgodovini in jeziku dva sa
mostojna naroda. Velikorusi in
Malorusi. — Poljakov šteje prof.
i Niederle 1T1 ^ miljona v Kvropi
in 11 •> miljona v Ameriki. Deli
jih na Velikopoljee, Malopoljee,
Mazovee in Kašube. Interesanlno
je, da konstatira med Kašubi sta
li rod, ki nosi ime Slovenci, na
( skrajni severo-zapadni meji ob
Italtiškem morju. Lužičnnov šte
' je: doljuih 72.000. gornjih 103,
000, skupaj 175.000. — Cehov šte
1 je !>'•_. miljona, oil katerih pada
, na Slovake 2 miljona, in preko en
> miljon jih je raztresenih v tujini,
.j Tudi za Cehe pravi, <la se da skle
. pati iz grobov lužiškega tipa. da
so Cehi stanovali v svojih krajih
že 500 let pred Kristoni. Torej vsi
j narodi, ki jih našteva zgodovina
na njih zemlji, so bile le bojne
čete, ki so zagospodovale. Y zg >
dovino so stopili Cehi takrat, ko
' jc nastopila bojna četa in si pri
borila gospodst vo nad poljedelci
in pastirji. Razdelitev C'ehov na
Čeh o in Moravane nakazuie na
13. stoletje.
Tudi za Slovence konstatira po
i uiikauje do Save že v dobi Kri
stuvi; obenem i>a konstatira, da
. še leta 551. po kristu noben pi
. satelj Slovencev ni omenil, kar
i naenkrat leta 5'J5. pa se bojuje
. ž 11 jim i Tliassilo. Prof. Niederle
tudi konstatira, da se imamo Slo
■ venci in morda tudi Čehi zahvali
. ti madžarskemu navalu iu pose
bej zmagi nad avarsko leta 1107,
da ai vsa Cislajtanija ponemčena.
'i Niederle tudi razlaga, zakaj so
lSlovenci izgubili toliko svojega
ozemlja. Že leta *50 se nahaja v
neki listini iz Pauonije poleg 13
| slovenskih imen 15 nemških. Slo
venci so bili torej na Gornjeav
strijskem. Nižjeavstrijskem, Sol
nograškem ter v Alpah jako red
ko zasejani, ter so stanovali kom
paktno le v planem delu Koroške,'
Štajerske, na Kranjskem in na
j (ionskem. Niederle šteje Slovene.;
11 '/•_> mil joti. Konstatira pa, da so
v Avstriji drugi slovanski narodi
narasli za !).4°/r, Slovenci pa le
za 1.37 odstotkov.
Srbov in Hrvatov šteje Niedcr-1
le do t) miljonov, in sicer Hrvatov j
'J1,^ miljona, Srbov pa U',j milja
na. Srbe in Hrvate deli pred vsem
i verska razlika, ki se je izvršila
leta 121!). Tudi tu konstatira Nie
jderle, kar je redkokomu znano da
I je jedro Slovanstva na Bnlkanu
I bilo najnižje na jugu v Miicedo
niji in se je od tam razvila Srb
I ska in Bolgarska.
Slovani so že v 3. stoletju pro
] drli čez Donavo na ozemlje, ki •
jga danes posedujejo Bolgari. Ix>
ta «70. so nnd njimi zagospodova-j
i li polovški Bolgari. Bolgari kaže
jo še danes primesek st a rili Tra
kov, ostankov Gotov, llunov, A
varov, roloveev, Ciganov in Os
: inanov. Bolgari so torej po krvi
; najbolj mešan, kakor Poljaki naj
čistejši slovanski rod, tudi poveč-'
jem temnegatipa, dočim prevla
duje pristni slovanski svetlejši tip
v Macedoniji. Šopi bi bili potom
ci starih Trakov. Interesantno je.
da so Bolgari najbolj pismeni
.lam, kjer stanujejo skupaj s Tur
ki. Tako je najčistejši okraj Kmc
steudil, kjer je pa alfabetov le1
20'a ; najbolj mešan okraj, v ka
terem je komaj polovica Bolga
rov, pa je Šuiueii, tam pa Bolga
ri štejejo 30% alfabetov.
Končni rezultat je ta:
Kusov 94,000.000
Poljakov 17,500.tXM»1
Lužičanov 150.0001
Cehov 9,800.000!
Slovencev 1,500.000;
Srbov iu Hrvatov ... fc,550.000j
Bolgarov 5,000.000'
vsega skupaj Slova
nov lfc>,500.000
za leto 1900, kar hi v 1910 dalo
približno 156 niiljonov Slovanov.;
Niederle končno konstatira, da
.so Slovaki v Avstriji napredovali
od leta 1S51, Neiuci pa nazado
vali, in sicer daje sledečo tnl>elo:
V ('islajtaiyji:
1KG1 1890
i Čehi . .. od 22.74% na 23.23^
Poljaki. . od 11.4598 na 16.59%
I Kusini.. .. od 13.84% na 13.19' •.
Slovenci . .od 0.10'/' na 4.05'/
jSrbohrvt. . od 3.0.V{ na 2.78''
skupaj Slovani
<k1 57.18?« na 60.44%
Nemci . . od 36.12% na 35.78'r
V Translajtaniji:
Madjari . . od 36.59? "a 45.4%
Srbohrvt. . .od 10.4': na 14.2%
I Slovaki . . od 13,2%' na 10.5%
Kusini ... od 3.4% na 2.2%
1 Kuinuni . . od 17.0% 114 14.5'/
Nemci.. . . od \U.'ir/< na 11.19»
Notranji tajnik McAdoo je
izdal sledečo izjavo:
Važno je, da ameriški narod
varčuje in postopa ekonomično iti
tako omogoči, da jjride vlada Ze
dinjenih držav do denarja, ki je
! neizogibno potreben za vojno • m
se posluži zalog in dela, potrebne
ga za produkeijo prcdmett»v za
i našo lastno vojaško silo in za vo
| jaške sile narodov, spojenih z na
mi. Kna izmed najboljših metod,
da se doseže ta rezultat je ta, da
se vsakdo «-ani nameni, da bo živel
j ekonomično, varčeval in ob goto
vih rokih kupoval gotovo množi
no vojno varčevalnih znamk, s
tem konkretno dokazujoč svojo
podporo pri praksi vojnega var
čevanja.
Da se doseže ta namen, se vrši
pod vodstvom znkladniškega od
delka kampanja za varčevalne na
mene, ki doseže svoj vrhunec dne
<28. junija, ko bo vsak lojalni A
merikanee naprošen, da so pridru
ži temu programu.
Napredovanje vojne zahteva
11 rajne in naraščajoče žrtve. Svojo
moško mladino pošiljamo, da 11 is
zastopa na tujih bojiščih, kjer je
.poklicana, da ne žrtvuje le svojo
osebne udanosti in svojih materi
jalnili interesov, ampak eventual
no tudi svoje življenje. Za ame
riško ljudstvo, ki uživa blagodat,
j da lahko ostane varno in udobno
doma, je torej prav, da smatra za
svojo sveto dolžnost podpirati na
še brauibovoe in se resno zaoblju
biti za varčevanje, da bodo naši
vojaki in mornarji imeli hrane in
obleke, orožja in liiunieijc, brez
.katere se ne morejo bojevati.
'l)a more imeti ta kampanja
čim popolnejši uspeh, prosim res
no vse organizacije in institucij:-j
naroda, ki morejo s svojim vpli
vom in podpiranjen pospešiti *0
delo, za njih sodelovanje. Želeti
je, da se navrne pozornost vsega
naroda na njegovo dolžnost, da
obljubi vladi ta način podpore za,
zmago v vojni, in v tem zuiislu bol
2K. juni določen kot narodni var
čevalni dan.
S primerno pripravo za narodni
varčevalni dan dne 28. junija sem
prepričan, da bo ameriški narod
radovoljno sodeloval in se zaob
ljubil za vojno varčevanje, poda
1 joč s tem konkreten dokaz svoje
vdanosti do blagostanja svoje de
žele in svojega neizpreminljivega
namena, da se bojuje, dokler ne
bo dosežena zmaga svobodo.
Zvezna industrijska komisija
toži veliki mesarski tvrdki Morris
and Co. in Wilson and Co. da sl i
vodoma prodali za armado živih,
ki niso bila vžitnn za ljudi. Doka
zano je, da je bilo na tisoče fun
tov sprijenega mesa in zaklanih
kokoši prodanih v Camp Travis,
Tox. Večina tega mesa so odkrili,
še preden so ga servirali vojakom
za hrano, toda industrijska komi
sija pravi, da so ga morda tudi
nekaj povžili.
Zvezna industrijska komisija
pravi v svojem poročilu:
" Zveznnindust 1 i jska komisij.!
jc vložiln zelo resno obtožbo pro-i
tvrdkam Wilson and Co. in Mor
ris and Co., da sta vedoma proda
li in ponudili na prodaj vladi w
ho in druge živežne produkte, da
služijo /.a hrano ameriškim vojn
ktnu; ti produkti so bili spridcu*
in nerabni za človeško hrano.
•"Na tisoče funtov ncrabncgi
mesu m) ponudili Camp Travi.m j
Tex. na podlagi pritožbo. Velep.;
rota na zve/.neiu sodišču za zapail
ni distrikt v Texasu je obtožila I
kompauiji, tla sta kršili četrt« |
sekeijo živilskega zakona, toda
obtožba ni držala. Našli so, da ni
določene kazni za kršenje te >ek
eije v živilskem xakunu. ^
"Zvezna industrijska komisija
jr, bila informirana ,da so pole«
spridcuega in nerubucga mesa po
nudili armadneuiu taborišču v
Ca m p Travisu kokoši, ki niso bile
rabno za človeško hrano."
Komisija ni objavila detajlov o
informaciji, na podlagi katere je
pod vzela akcijo. Živilska uprava
in zvezna industrijska komisija
še vedno nadaljujeta s preiskavo.
V zakonu ni določene kiiVui za ta
kc prestopke in komisija iti živil
ska uprava lahko le posvarita ve
lemesarje, da prenehajo s takimi
i očmi. Oe se kljub temu kaj tal. •
ga ponovi, jih lahko prit ii a jo
pred sodišče. Živilska upra\a
lahko odtegne takim tvrdkam o
hlastveno dovoljenje.
1'radniki obeli obtoženih tvrdk
taje, da se je zgodilo kaj takega
in pravijo, da pregledajo nadzor
niki ves živež, preden zapusti
kouipanijske prostore.
\* kongresniških krogih govor ,
da je najbolje, ee pride mesar
ska obrt popolnoma pod vladno
kontrolo.
V proračunu Zedinjenih držav
jc določenih $6,(HM),000, da jilt po
ljedelski tajnik poraM za razvoj
poljedelstva. K<> je bila tozadev
na predloga pred odsekom, je
' kongresnik Randall i/. Kaliforni
je dodal predlog, da naj se ye u
porahi noben eent od te vsote za
razvoj poljedelstva, dokler se ne
prepove izdelovanje opojnih pijač
iz živil, sadja, živežnega materi
jala ali krme. Za ta dotatek je \
' zbornici glasovalo 174 kongresni
! kov, proti pa 141.
Odkar jo bil sprejet živilski z i
kon, je predsednik znižal množi
no alkohola v opojnih pijačah, to
da predsednik Wilson ni uvidel
potrebe, da popolnoma prepove
izdelovanje takih pijač. Če bi
predsednik smatral za potrebo, da
prepove izdelovanje lahkega piva
in namiznega vina, bi bil to storil
že zdavnaj in ne bi bil čakal na
predlog kongresnika Kandalla.
Stvar pač še ni končana in Uau
dallov predlog še ni zakon, pa
mijbrže tudi ne ho. Kaže pa, kako
vztrajni in bdeči so prohihieioni
sti, in delavstvu ne bi nič ško
dovalo, če bi si vzelo to žilavost za
zgled.
Ce bi bili ameriški delavci ta
ko na straži za svoje interese, k i
kor so prohibiciouisli, bi bili u
spehi delavskega razreda gotovo
večji. Zagovorniki popolne suše
ne izpuste prav nobene prilike, ki
jim le količkaj kaže, da bi mogli
kaj storiti za svojo stvar.
LISTU V PODPORO.
Anton Peterlin, Cleveland, 0.
50c. — Andrej Poje, Lloydcll, P.i.
$1.00. — Frank Savs, Chicago,
$6.00.
Skupaj $ 6.50
Zadnji izkaz $1.117.16
Vsega skupaj , $1.123.66
_Skrbimo za domače ognjišče.
Naša glavna dandanašnja dolž
nost je, da skrbimo za domače og
njišče, da bodo vsi člani družino
zdravi, ko se vrnejo naši fantje z
vojske domov. V sled tega potre
bujete zdravilo, ki Vas bo vedno
varovalo pred boleznijo, ki Vam
bo pomagalo odstranjevati vse
škodljive snovi iz Vašega telesa.
Za to je Trinerjevo ameriško
grenko zdravilno vino najbolj
priporočljivo. To vino je z eno be- J
sodo najboljše domače zdravilo, I
ker odpravlja vse želodčne nepri
like in povrača redno delovanje \ {
prebavnih organih. Dobiva se •. j
lekarnah. Ogibajte se ponnreje-;
nih izdelkov ter zahtevajte vedno ,
odločno: Trinerjevo ameriSki!
grenko zdravilno vino (Triner'sl
American Elixir of Hitler \Vine> j
Cena $1 10. — Zoper revniatizeni. j
nevralgijo, hrbtobol, izpahke, o
tekline in druge slične bolezni po
skusite enkrat Trinerjev Lini-!
ment, to je i ashore n pripravek. •?">
in f>:»e v lekarnah, po pošti 4"» in j
T.r»c. — Joseph Trinev Company.
1333—13343 So* Ashland Ave. i
Chieago, 111. (£dver.) '
je edina .slovenska revija v Ame
riki. "ran" prinaša lepe pove
di, koristite gospodarske in p»
<podin*ke nasvete, znanstvene za
limivosti, p« d ur ne in narodu po
trebne razprave, mnogo inioiiih
slovenskih pesni ie in poleg tega
pa prinaša lepe in umetniške sli
ke.
List slsnja mesečno na 32 stra
neh in stnnc samo $2.(X) na leto,
za pni leta $1.00. Naroča se pri
"Tas", 2711 So. Millard Ave.,
Chieago, lil., v Clevelandu in oko
lici pa na 6033 St. Clair ave.
Dobro sredstvo za vtretl
o# «Ui« laiojVftti pri dobro ur*j«nMn
«l<>uiu. Dr. Kkblcf^v
PAIN-EXPELLER
loiai« ii»d l*t vtllko prtinujt n«4 Plorefcci na
nUu »vetu.
Jr«lino pravi ■ uretrcno znamko »idra.
33«. lu Sk. ▼ Irkarnah in tutnoM <vl
F. AD. RICHTER * CO.
74-HO Waahlngton Street. N«w York. N. V.
PRIPOROČILO.
Sodrag Louis Kveder je poto
valni zostapnik 'Proletarca ' rx
vse države. Pravico ima, da naa
, rastopa v vseh rečeh, kar so ticc
| naročnine in oglasov. Sudrucc
, prosimo, da naj mu pri tem poslu
:;olikor mogoče pomagajo.
Upravništvo.
Vabilo
Na Piknik
katerega priredi
Vabilo
Slovenski Socialistični Klub, štev. 175
V MOON RUN, PA.
Piknik se vrši dne S. junija v prijazni dolini na V. Gaftpa
ret oveni posestvu. Začetek ol> ti zve«"cr. Apelira se na vse sodni
co kluba, da so sigurno vdeleže. (.'lani klusa lic dajo skupno
slikati.
Prijazno vabimo vse Slovence iz Moon Kuna in okolice, da
so to prireditve polnoSteviluo vdeleže. Pripeljite s seboj no
proge, dekleta in prijatelje.
Za dobro postrežbi pu skrbel odbor.
Petar Petrovčič, tajnik.
¥
izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves
telesni sistem, temveč tudi uredi vaše preliuvne ortrane. še
posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti
do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab
okus v ustih ali pa če trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
rov
-v
Zelodečni grenčec
(Severn's Stomach Hitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro
se boste počutili boljše, vaša slast do jedi se" vam vrne, peka
vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistema
se vam bo okrepil.
Posebno se priporoča starim in slabotnim ljudem in bolnikom
kot za lahko odvajalno zdravilno sredstvo.
Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do časa imeti po malo tega
zdravila. Jemlje naj se vedno pred jedjo.
Nn irmtuj ,r dnhi v lekarnah Cen* je 75 centov in !l.f>0. Ako pa
*!urajtto vali lekarnar nun* t«xa zdravila, mu recite, naj »ta naroči za v a*.
Ako pa on noče te/a izvršiti, tedaj pa vam mi poiljemo za omenjeno
Vnoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
ZA IZOBRAZBO.
RazSlrlte svojo znnnjel Poučite se o socializma! Razvedrit« ai duhal
" Proletarec" iron v s*oji književni zalogi sledeča knjiga ia broiure. Pojlji
t» naročilo ie danes:
Maksim Oorkl: Mati, mehka vesba 11.00
Upton Sinclair (porslov. Jos. Zarcrtnlk ln It. Kaker): Dtuagel. Porast
lz chlcaiklh klavnic 70
Rnrlco Fcrrl: Soclallicm ln moderna reda .60
Proletariat .10
Kdo uničuje proizvajanja t malem 10
Socializem
.10
Socialistična knjižnica. 2 zvezka ln "Nato bogatstva" 10
Kapitalistični razred '. 10
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): KatolUko svetovno naalranje
ln svobodna znanost 80
O konsumnlb društvih 10
Zadrn?"a prodajalna ali konsnm 08
KatolUka cerkev in socializem 10
Spoved papeia Aleksandra 10
Vse te knjige ln brolure poti jemo poitalae prosto.
PBOIjETARBO.
4008 W. 31st St.. CHTOAOO. ILLINOIS.
EI El
JI 1MI=JI
!Ma|več|a slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
3 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Uro, vcrižicc, prstane, broško, zaprstnice, inedaljonške, itd.
Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč
slovenskih in drugih, bo prodaja na meacčna odplačila.
Piiite po ctnilc, kateri s« Vam poilje brezplačno.
Najbolj*« blago. Najnižje cene.
3BE
Ibta .
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
i MODERNO UREJENA =
I NARODNA KAVARNA IN RESTAURACIJA j
= Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače. turSka H
5 kava, sladoled in sniodkc. 5
1 Oprto i>o dnevu in po noči. Tel: Canal 12-0. U
1 2. RADNOVIC, 1
lastnik.
1149 W. l&th. Str. Chicago, 111. =
riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiia

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 7, Image 7 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??