Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 04, 1918, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, June 04, 1918, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.2 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 04 June 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-06-04/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Boljševiki in zavezniki.
(Konec s 1. strani.)
ti takojšnje revolt«. Veliko bolj je verjetno, da bo
morala se pomnožiti to število.
Ali v razmerju med Rusijo in zavezniki je
še vedno neka napetost, duši so se odnošaji doz- j
devno vsaj nekoliko /.boljšali. Nekaj časa je iz
gledalo, kakor da odklanjajo boljševiki sami vse
stike z zavezniki; lopatam so bili spori med bolj- j
ševiško vlado ali njenimi posameznimi organi in
)>osamezuimi zastopniki zavezniških sil in tako
se je širilo mnenje o protZavezniških sil in tako
holjševikov. Sedaj pa podajajo boljševiki sami iz
jave, ki govore dosti krepko proti temu mnenju.
Organ centralnega odbora ruskih sovjetov "lz
vest j"." na primer piše, da zavezniki še danes ne
morejo razumeti preobrata v Rusiji, in to nerazu
mevanje ima ravno za nje slabe posledice. S tem,
tla smatrajo zavezniki boljševike za prijatelje
Nemčije, ukrajinsko rado z drugimi buržvaznimi
strankami pa za pristaše zapadnih sil, so indi*
rektno pomogli, da je Nemčija okupirala 1'kra
jino in utrdila svoje prijateljstvo z rusko burz.
vazi.io.
Toda zavezniki l>odo polagoma spoznali —
nadaljuje list — da ruski sovjet ne more biti pri- j
jatelj mililaristične stranke v Nemčiji. Ako ho
čejo zavezniki v resniei pomagati Rusiji v nje
nem boju za neodvisnost, bi morali predvsem
odkritosrčno priznati sovjet kot edino vlado \
Rusiji. Čim dalje bodo zavezniki odlašali, tem
več poguma bodo imeli Nemci pri osvajanju ru- j
skih pokrajin, ("as je torej, da zavezniški posla
niki zapuste Vologdo in pridejo v Moskvo, kjer ;
naj sodelujejo s komisarji ljudskega sveta.
V svojem zadnjem govoru je predsednik \Vil- i
son dejal, da je on ravno tako za Rusijo kakor za j
Francijo. V prejšnjih govorih je izjavljal, tla ne
sme bodoči mir obsegali le zapaduih dežel, am
pak tudi revizijo brest-litovske pogodite. To da
je upanje, da se bo nerazumevanje vendar kmalu
umakuilo sporazumu, ki bi bil brez dvoma v naj
večji meri koristen obema strankama.
V Rusiji so boljševiki danes faktično na kr
milu. Vse tiste vesti, ki prihajajo od časa do ča
sa o novih revoltah proti njiaij imajo vedno le
enodnevno življenje. (V je očitno, da imajo liolj
ševiki iua.se /a seboj, je pa ludi nedvomno, da bi
priznanje boljseviške vlade pomnožilo simpatije
ilo zaveznikov v Rusiji.
Vprašanje ni, če se zavezniki v vseh rečeh
strinjajo z boljševiško vlado ali ne. Tudi mi so
v marsičem ne strinjamo z njo. Priznanje kakšne
vlade je le priznanje obstoječega lakta in omo^o
čenjv sodelovanja z njo. Ne verjamemo, da se je
Amerika strinjala z dejanji nekdanje carske via- j
de; ali priznavala jo je, ker j«' eksi-stirala.
Na v sal; način se nam pa zdi, dn je sodelo
vanje z Rusijo važna reč. Vojna še ni končana
in ne zdi se nam, da bo prav kmalu končana. I>a
se dosežejo vojni eilji, izraženi od predsednika
Wilsonn, bo treba še trdega dela in morda l>o
sodelovanje Rusije še veliko vredno. Hrest-litov«
ska pogodba pa gotovo ni zadnja beseda Rusije.
Seveda je treba jemati v poštev, da ne mort
Ivusij:, v svojem sedanjem položaju delali čude
žev. Tudi l.jeniu pravi, da je izza \sejra, kar se
je doslej zgodilo, najbližja naloga boljševikov
organizacija.
Ta besedo ima zelo širok pomen: a kdor l»i se
daj pomagal Mnsiji pri njeni organizaciij, bi inij
brže lahko računal na fijeno pomoč za demokra- ■
tične cilje, kadar si sama toliko opomore, da bo
zopet mogla stopiti na noge.
Jugoslovensko pitanje i socijalna demokracija.
(Konec s j>ete strani.)
Aneksijom. Bosne i Hercegovine bila je ravno
teža na Balkanu poremečena. Au.stro-l'garska po
stala je največa jugoslavenska država. No nakon
nepunih pet godina situacija je balkanskim ratoiu
promijenjena iz temelja. Jugoslaveni su počeli
rješavati svoje pitanje bez Austro-Ugarske i pro
tiv Austro-Ugarske, a ona, koja je još 1908. bila
u ofenzivi.danas je u defenzivi, preuzevši potpuno
ma ulogu Turške. Jugoslavensko je pitanje naiaic
riješeno na jednoj strani, u feudalnoj i reakcijo
narnoj Turskoj, pak -.sada preostaje još da se
riješi na drugoj strani, u feudalnoj i reakcijonar
noj Austro-Ugarskoj. Istodobno su tako reči ulogu
Macedonije preuzele zemlje austrijskih Jugoslave
na. Austro-Ugarska preuzela je u cijelosti Tursku
baitinu, a to znači, da je postala izvorom opaz
nosti i konflikta u Evropi, a naročilo na Balkanu.
V.
Jugoslavensko pitanje stupa tekar sada u
svoj odlučni stadij. Ko ce ga riješiti i kako če ga
rijeiili?
Prije nego li se odgovori na ovo pitanje, u put -
no je upozoriti na jedrni historičku analogiju. Mi
slim na analogiju izuiedju sadašnjega stanja ju
goslavenskoga pitanja i izmedju problema njema
čkoga ujedinjenja u pedesetim i šezde.setim Kotli
nama prošloga stol ječa. Svi tadašnji socijalisti
čki njemački prvaci kao Lassalle, Marx i Ku
gels, te Bebel bili su jednakoga mnijenja, da če
samo narodna revolucija dovesti do ujedinjenja
njemaekoga naroda. Ali ovo načelno istovjetno
gledište nije ipak spriječilo, a da se Lassalle ne
prikloni vise u svojoj političkoj taktici Pruskoj,
n Bebel da ne požali, sto nije u prusko-aiwtrij
skom ratu godine IKBH. pobijedila Austrija. Las
salle je bio toliki ueprijatelj aust rij.«koga reakci
jonarstva, da je pod -.svu cijenu želio uništenje Au
strije. Bebci nasuprot žali u svojim memoirima.
Sto je u ratu pobijedila Pruska, jer je tako ntkinu
to deset milijuna Nijemaca iz opee njemačke za
jedniee, a uz to je Njemačka postala domenom
pruske reakcije. Pot|jeda Austrije imala bi po
Bebclu zafligurno konačnu posljedicu demokrat
ski! revolueiju i ujedinjenje svega njemačkoga na
roda, jer bi pobjedonosna Austrija bila prisilila
svojom reakcijonarnom politikom njeniački na
rod na taj korak, a kako jc ona narodimsna i sla
ba država, to bi narod bio mogao i uspjeti.
Isporedjujuči njemačko ujedinje-nje s jugo
slavenskim problemom vidimo, da je aneksijom
Bosne i Hercegovine Austrija faktično oba vila
onaj dio svoje službe, koji joj pripisuje Bebel gle
dom na njemačko pitanje u slučaju, kad hi ,bila
1866. pobjedila! Sada preostaje samo još pitanje,
da li če se jugoslavenski problem rješiti mirno,
to jest nutarnjom demokratskom revolucijom u
Austro-Ugarskoj, koja bi mogla onda da preuzme
n logu koncent racijone točke za slobodne i samo
Iz Moskve poročajo: Nadaljne vc.sti o kmečki
revoluciji proti Nemcem omenjajo ljute in krvave
hoje po vsej Ukrajini. V Voliniji in 1'odoliji uni
čujejo kmetje letino in nasade. Kjerkoli se pojavi
ja nemški ali Nemcem služeči ukrajinski oblast
niki z namenom, da ocenijo iinelje kmetov, jih
zadnji pobijejo. Kmetje požigajo gozdove in gra
dove. Nemci se morajo posluževati artilerije, pri
razoroževanju upornih kmetov, pa še to jim dosti
ne pomaga.
Neprestano kršenje brest litovske mirovne
pogodbe v Ukrajini, na Finskem in Črnem morju
jc povzročilo med Rusi splošno ogorčenje. V Ber
lin neprenehoma odhajajo protesti sovjetske vla
de, naštevajoči nemške grehe. Na Livonskcm so
Nemci uvedli pravo strahovlado; posebno trpe de
lavski voditelji. Na tisoče ruskih revolucionarjev
je v zaporih. . .
Te vesti se neprenehoma mno/e in najbrže jih
bo Se čimdalje več. Ako hoče Nemčija doseči >vo
je cilje, ki segajo vse dalje, kakor brest-litovska
pogodba, jim ue pomaga nič druzega, kakor da
stalne balkanske narode, služeči kao posrednik
med ju Balkana i Kvrope. dakle kao Lstočua Š.i
»•arska — ili če se juRoslavenski problem rijcšiti
tatom izmcdju balkanske demokracije i austilj
ske feudalne reakcijeI" svakom slučaju bezuvjct
no se na lazi rješenje jugoslaven&kog pitanja u
demokraciji i ujedinjenju.
Ni,je naša socijalistička zadaea, da se anga.Vj
jemo za ovu ili onu državu. historička nužda oh;; v
lja več sama ta j posao, da pomaže jedrni drža u
pr'tfv druge. 1 kao št o je nekoč historička nužua
dosudila propast feudalnitn državama na I>a1kait„
od dcinckratukoga turskoga naroda, tako i danus
pomaže ta ista historička nužda balkanskim nato
dima protiv Turške i Austro-lgarske. Naša i
.ialistička dužimst jest samo, da pomažemo tcu
deuce razvoja vlastite snage jugoslavenskoga i:a
roda. I nista više!
Socijalna demokracija je rcvolucijonnrua
stranka, i zato ona ne može da veže svoju sudbiuu
bilo u/ koju od postoječih država. Ova ili ona dr
žava može tek da posluži svojim manjitn ili vcči|9
demokratizmom kao instrumenat razvoja i napret
ka u izvjesnom praven i vremenu, ali i to je sve.
Socijalna demokracija več je na prvoj Jugoslav« i
skoj i balkanskoj konferenci pribvatila revolu i
jonarno glediste na jugoslavensko i balkansko >i
tanje. Riješenje, koje si ona zamišlja, jest istovre
mena nacijonalna i socijalna revolucija. Iluržoa
zija može tek da vodi narode iz klaonice u klao
nicu, ali ib potpuno osloboditi ne može. Zato je je
dino riješenje: demokratska revolucija jugosla
venskog i balkauskog puka!
No revolucija nijc tako malena stvar, po; o
tovo ne revolucija, kako si ju zamišlja socijalna
demokracija. Buržoaske revolucije bile su vazda
revolucije inanjine. to jest surazmjerno inalobroj
nc društvene kla.se, koja je predstavljala u ono
vrijemc društveni razvoj i napredak. Toga radi >u
vazda i široke mase naroda aktivno podupiralc
buržoaske revolucije. Revolucija, koju socijalna
demokracija propagira, ima da hude revolucija
večine, dakle vlastito djelo samih širokih narod
nih masa. Ali zato tim večma mora ju biti n intere
su ojačanja i osposohijenja za svoj historijski /.a
datak dovedene jugosla venske narodne mase do
spoznaje svojega narodnoga jedinstva, u smislu
zakljueaka prve ju gosi a venske konference, te do
usvojenja zahtjeva za puuom demokratskom sa
moupravom i nezavisnošču naroda u opčoj zajed
ničkoj konfederaciji, u smislu zaključaka prve
balkanske konferencije.
Zadača če biti druge socijalističke jugosla
venske i balkanske konferencije, da pobliže ozna
ce put k ujedinjenju ti demokratsko i zajednici
proletarskih balkanskih, a naročilo jugoslavcn
skoga naroda, to jest put k potpunoj nacijonal
noj i socijalnoj revoluciji, k potpunom nacijonal
nom i socijalnom oslobodjenju!
postopajo na omenjeni tint'i 11. A čim dalje bodo
tako postopali, tembolj bodo izzivali prebivalstvo
proti sebi. S tem bodo pa dosegli, da postane voj
na 7. Nemčijo nn Ruskem tako popularna, kakor
še nikdar ni bila. Rusi doslej enoslavno niso po
znali Nemčije. Kar so jim pripovedovali carski
oblastniki, toga niso verjeli, ker so se avtokralove
kreature v vsakem oziru prove? lagale in ker je
svojemu zatiralcu sploh težko verjeti. Treba je
torej, da se kajzerizem ruskemu ljudstvu tako ra
zodene, kakor se mu je bil razodel earizem: tedaj
bo pa pripravljeno, da obračuna tudi z njim in
najbrže temeljito.
Iz Moskve poročajo: Mirovna konferenc«, v
Kijevu je imela prvo sejo iu iz poročil je videti,
da sc Nemcem prav nič ne mudi za mir med V kra
jino in Veliko Rusijo. {'krajinski delegat j«, ka
tere so imenovali nemški vojaški poveljniki, so
zahtevali ««1 ruskih delegatov, da jim pojasnijo,
ka'ere dele Rusijo obseza vosjetska republika.
Ruiki delegat jc so dobili en dan časa za odgo\or.
Pravi socialist ne ime biti reier
rist, ampak mora biti vedno akti
ven vojak svoje stranke. Kdor
nosi svoje prepričanje le sam v ee
i bi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji
stvari. Prepričevati mora tiste, ki
ie niso prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te
| žave, zapreke, uspehe in napredek
delavskega boja.
Na tej poti ga Bpremlja Proleta
rec.
Severova zdravila virtr/ujejo
zdravje v družinah.
Hrbtobol
j« bolezen, kateri te kaj rade pri
družijo že druge bolezni V obde ' '
nastane hrbtobol vsted kake ne- | i
rednosti na ledicah. ali v mehur
ju in M zahteva pri tem takojin« * 1
pozornosti in dobrega zdravila, i |!
V vseh takih slučajih vam toplo
priporočamo ' 1
( >
Severa's
Kidney and Liver Remedy < >
< *
(Severovo Zdravilo za obisti in . ,
jetra). Rabite to zdravilo pri po
gostem in bolestnem spuiianju < >
vode in pri otrocih, ki močijo po , ,
noii posteljo. To zdravilo pomaga
tudi pri zlatenici ali de imate I »
zoprn želodec. To zdravilo od- , .
pravlja otekline dolenjih delov
života. Cer.a 75c in $1 25. < >
Na prodaj v vseh lekarnah. i »
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Central Hotel
Conemaugh, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendor(, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni
in ranocelnik.
Zilravni;ka proi*ks»va bmplitu— pli
»'•nt i i.' Ii< zdravila. 1924 Blue Island
Ave., Chicago. Urcdnjo od 1 do po
o«l 7 do !> zvo.'cr. Izvcn Chiragn
iivt-ti bolniki na j •<> slovensko. |
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA
NJTJ BANKE Z V ANE '' CLEARING
HOUSE".
Kaj to pomeul za ljudstvo, če jc banka
pod nadzorstvom "Cltaring Housa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago
Clenriug Uuuae, so podvržene strogemu
nadzorovanju od uradnikov tega zavo
da. Pregledovanj« računov in imetja
se mora vršiti najmanj enkrat na loto.
Izvedenci natančno preiščejo stanje
vsake banke. Vso gotovino preitejejo,
pregledajo vse note, varščine, vknjižbe
iu druge vrednostne listine, so prepri
čajo o fondih, ki so naloženi v drugih
bankah in pregledajo knjige in račune.
Če najdejo izvedenci kako slabe ali
dvomljive vrednostne listino, se te ne
štejejo več kot imovina banke. Ako se
jo skrčila vrednost bančnega premože
nja, mora banka kazali pravilno vred
nost v svojih knjignh. Če banka drzno
špekulira in se ji prido na sled, inorn
to takoj opustiti. Vse, kar jo ylabo, ri
ski rano, se mora takoj odstraniti in na-1
domestiti z boljšim. Če vsega tega
banka hitro ne popravi in stori, izgubi
vse nadaljnjo ugodnosti in pravico, ki
jih vživajo banke, katere so združene v
Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te
ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerking
House ima slednja za to dober vzruk.
Na drugi strnni pa je o banki, ki je
članica to zvezo, že to dovolj jasen do
kaz, da ima dobro imovino, da je njen
kredit dober in da vodi svoj denarni
promet po predpisih, varno in sigurno. I
Načrt za nadzorovanje bank potom
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu
pred desetimi leti, od katerega časa na
prej ni bankrotirala niti ena banka, ki
jo bila v zvezi 9 tem Clearing Housom.
Ako je šlo na ali drugi banki slnbo
vsled panike ali vojske, so ji takoj pri
skočile na pomoč drugo Clearing House
banke in ji pomagale, dokler se niso
povrnile zopet normalno razmero. Ta
Clearing House nadzorovalni načrt se
je pokazal tako vspešen, da so povsod,
kjer koli se nahaja kak Clearing House,!
sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim
nadzorstvom in ima vse privilegije te
banke, kateri poda vsako loto pet po
polnih računov.
American Htato Banka pa je tudi pod
državnim nadzorstvom in oddn vsako
leto pet detajliranih računov o stanju
Bunking Departmenta državo Illinois.
Napravite NAŠO banko za VAfiO
banko in Vaš denar bo varen in gn
lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam naših First Gold
hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in
predsednik.!
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
i Rlue Island Ave., vogal Loorois in 18.
eeata.
PAZITE IN HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vrni beli denar cm črne dne
ve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hrnnito dokler nt« ta
zdravi in mladi, da boate imeli nekaj za stara ia onemogla leti«.
Vank Človek morn paziti in hraniti, ke le to ju edina |>ot. ki
vna vodi v neodvisnoat. 1'rvi dolar, ki ga date imstran, se lahko
ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro
jo vedno imeti na pametu narodni izrek ki pruvi: "Zrno do /run
pogača: kamen na kamen palm'a". Najtežje je počete k ali brez
poOetkn ni nikdnr ničesar. Zatorej pričnite vlngati vaft denar 6«
ilanea, nii »»k pazite, da ga nalngnte v gotovo in varno banko. Z
vlogo enega dolarju dobite vaflo bančno kujižie.o.
Mi sprejemamo denar ua Lrnniluo vlogo in plačnmo po '.l'/,
obresti od n.jega.
l'oSiljnmit denar v Italijo, Husijo In Pranenako.
I'rodnjeiDo prve posojilne mortgage fuiarkeče) in dajetno v n i
jem vnrne hranilne predale.
Hprejemo upise za parobrodno potovanje v ataro domovino po
vojni.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Ialand Avenue, Chicago, 111.
Kapital, vlogo in prebitek zna&a nad ♦•5,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law ■
Zastopa na vieh »oditčih.
Specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3989.
Ali veste za letovišče Martin
Potokarja? Seveda. To je "VIL
LAGE INH" s prostornim vrtoui j
za i/lete.
Vodnjak z studenčno vodo na i
Martinovi farmi je poznan po vsej |
okolici.
Ogden Ave., blizo ccsfne želez-j
tii.ške postaje, Lyons, 111. Telefon-1
ska Htcvilka 224 M.
LOUIS RABSElJ
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
U 460 6RAN0 ML. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za
privatnike in društva. Sprejemamo
naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne »troje. Nizke cene
in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN,
1638 Blue liland Ara.,
(Adv.) Chicago, III.
S T. 0 V E N 0 I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JEDNOTL
Naročite ni devnili "Prosve
ta". List stane za celo leto $u.00,
pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova drufitva. De
set članov(ic) je treba za novo
društvo. Naslov za list in za taj
ništvo je: 2657 So. Lawndale Ave.
Chicago, 111.
Naivečia dnvanska tiskarna v Ameriki je
=: Narodna Tiskarna
2144-54 Blue Island Avenue, Chicago, II*.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
"l^" ADAR potrebujete društvene po
trebščine kol zaataTe, kape, re
£*lije, uniforme, pečate in ne drugo
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
I Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano, j
S Edini slovenski pogrebnik
1 MARTIN BARETINČ1Č
\ 324 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN, PA.
VVVVS/VWUVVWWWVWJWWWVVVVV%AAA^UVUWVWWVVV/VWVyS
Zaupno zdravilo dela čudeže
Bkoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa
njem. A to t mi i radi pravega vzroka, ker zaupnost i/.il -lovatei.ja zasluži
popolno zaupanje iu čislnnjo od strnni Številnih odjemalcev. Malo povi
šanje cen je sedanja potreba, ila se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov.
Hranilo snto se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potreb Vina h naših,
a novi vojni davek nani je spodbil še zadnji steber in morali smo ceno
nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo
vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in
tudi bkarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato
pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla
čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO
GRENKO VltfO
torej ima tako zaupanje in vapeh med svetom, ker uči ni, da bol zgubi svoje
stališče. Izined vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in
spočetih v ilodc.u. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec ia
odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebno in strupene
snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvnrin zavirajočih pravilno delo
vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša
nice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče
rudečo vino. V zadevi zabnsauosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo
bola, uervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih ncprilikah, ki
rade nadlegujejo ženske ob premembi iitja ali rudarje in druge delavce,
ko dela je in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecen
ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa jo zlasti v slučaju protina, ali
revmatizma, uevralgijo, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotova pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
tudi za drgnenje živcev in za ma/anje po kopanju nog. Dobite je v vseh
lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno iu prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za
izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih
otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih rnzsta
vah: Gold Medal—San Francisco 1015, Grand Prix—ranama 1016.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING CHEMIST
1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, 111. ?
MM/UWWVVVVWWVVWUVWWVWWWVWVVVVVVVVVVVW

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], June 04, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??