Proletarec. [volume], June 11, 1918, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Slovensko republieansko
združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL
LZVR&E VALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip (.Iodic a, Martin V. Konda,
Rtbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbove«*,
Jože Zavertnik.
NADZORNI ODBOR. \
Matt. Petrovieh, Ludvik Benedik, Frank Veranie.
CENTRALNI ODBOR.
Jolin Ermene, Joseph Frit/., Jixseph Lvanetič,
J. Jiulnič, Ivan A. Kakor, Anton Motz, Frank
Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. H.. l'o
glodič, Matt Pogorel«*, .lolin Kezel, .lo«*. Steblaj,
Frank šavs, Frank Udovič, Charlie Vesel, Andrew
Vidrieh, Stefan Za brie, Leo Zakrajšek, Anton
Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki
se doslej še niso preglasili, postanejo člani cen
tralnega odbora, čini se pravilno prijavijo in iz
javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. H. Z.
— Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je ijlede
£i: Anton J. Teru&vee, 1*. O. H. No. 1 ,Cieero, I".)
SLOVENSKIM ORGANIZACIJAM V JUŽNEM
ILLINOISU.
Klub štev. 50 J. S. Z. je na svoji mini seji «I:»e
12. maja adoptiral načela Slovenskega ltepubli
čanskega Združenja in sklonil pod vzet i iniciativo,
da se osnuje lokalna ali okrajna organizacija za
južni Illinois
Da je taka organizacija v današnjih časih
nujno potrebna, nam mora pritrditi vsak opazova
lec dejanjskih razmer. Jugoslovansko vprašanje
se rešuje in koncem te vojne se bo rešilo — na ta
ali oni način. Ako hoče ljudstvo, da se reši v nje
govem interesu in po njegovih zahtevali, mora sa
mo stati na straži in delati v svojem z.mislu. • 'c
ostane ljudstvo imiiferentno, se bo vprašanje re
šilo, ampak proti interesom ljudstva.
V našem delu države, kjer .so slovenske nasel
bine majhne, pa niso razmere tako ugodne, da l>i
kazalo v vsaki naselbini posebej ustanoviti lokal
no organizacijo. V zapadni Pennsylvaniji vidimo,
kako so rešili to vprašanje v podobnih razmerah.
Tam so se podporna društva in socialistični klubi
v mnogih naselbinah združili v enotno lokalno or
ganizacijo, v kateri delajo neumorno in s katero
so dosegli že prav lepe uspehe.
Po tem vzoru bi se tudi mi lahko usi"*š"«» or
ganizirali, če združimo društva in klube iz vsega
dela države v skupno lokalno organizacijo.
Kakor rečeno, je naš klub pod vzel iniciativo
za to in ima v ta namen že 12 dol. 30«* v blagajni.
Zategadelj priporočamo vsem okoliškim društvom
in klubom, naj vsako na svoji prvi seji razmišlja
in temeljito razpravlja o problemu in potem naj
j* sporoči svoj zaključek našemu tajniku na naslov:
Frank Štempihar,
K. F. D., 1 Box4
W. Vir d en, 111.
Najbolje bi bilo, da izvoli vsako društvo ozi
roma vsak klub takoj svoje zastopnike in nam jih
naznani.
Na to vabilo pričakujemo čim hitrejši odziv,
da pridemo do potrebnega pozitivnega dela.
Simon Kaučič.
Detroit, Mich.
V nedeljo, dne lfi. junija priredi tukajšnja
okrajna organizacija SKZ. veselico, pri kateri
bodo sodelovala vsa slovenska društva v Detroitu.
Veselica se vrši v korist SHZ. Program bo objav
ljen pozneje.
Kedne seje krajevne organizacije se vrše vsa
ko zadnjo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja se
vrši 20. junija ob 9 zjutraj v Delavskem Domu,
E. Kerry Ave., in pozivam zastopnike društev in
ostalo zavedno občinstvo, da se je udeleži v obil
nem številu.
Odbor krajevne organizacije je sledeči:
Martin Mant<.tiy, »ajuik; Jos.Klančuik,blagajnik;
nadzornika: .los. Topolak in J. Aubel.
V okrajno blagajno so prispevala aledeča
društva: Zveza Ihtroitskih Sloveneev, atev 121.
S. N. P. J., štev. 123, S. S. P. Z., $5; slov. pev.
tir. Ljubljanski Vrh, ♦5; slov. so«*, klub štev. 114,
rojak .1. Janežie. $1.
Martin Mantonv, tajnik.
Največja slovenakn naselbina v Ameriki je z
dušo in telesom na dehi za S. H. Z. iu njegove cilje.
Olcvelandska, kakor tudi collinwoodska podružni
ca S. H. Z. vršita v polni meri svojo dolžnost v
teh resnih časih, ko divja neizprosen boj med pri
staši demokracije in avtokraeije, poleg katerega
iiuamo tukaj še boj z demagogijo, ki se zakriva s
plaščem lojalnosti in demokracije.
Colimvoodski shod.
Dne 30. maja .s«- je vršil javen slu d collin
uoodske lokalne organizacije S. R. Z.. ki se je za
vršil 7 velikim uspehom. Na tein shodu, kakor tudi
na shodu dne 1. junija, ki so ga sklicali Hrvati in
na shodu clevelandske lokalne organizacijo S. R.
Z. 2. junija, je govoril Ktbin Kristan iz Chieage.
Dan pred collimvoodskim shodom je neki izvr
žek človeške družbe prinesel v clevelandski "Ne
slogi" lažnjive in umazane napade na Kristanovo
oseho. l.judje, ki ?e zbirajo okoli Sloge, so dobili
svoj obračun, kajti Kristan je na shodu temeljito
pojasnil, kaj je S. II. Z. in kaj so ljudje okoli
Sloge. Tudi ''t'. A." je dobila svojo poreijo "po
zaslužen ju".
Kristan je pojasnil svoje stališče in delovanje (d
začet i.a vojne do dr..m s Omenil je svoj govor, ki ga
je imel it Cleveland!! ob pričetku vojne, ko je prvi
razkrinkal Avstrijo v času, ko so posamezni seda
nji narodni vodje iti listi še ugibali, na kateri stol
ček naj bi sedli.
Ti ljudje so v politiki navadne duševne reve,
ki na vodni stvari silno škodujejo s svojo intrigant
no demagogično taktiko, ki dela "east" »dinole
ljudem lire/ vsakega značaja. Kolikokrat je bilo
od raznih dopisnikov že poročano. da so nam na
sprotni faktorji poskušali preprečiti naše shode,
ljudi, ki so agilni na agitatoričnem polju za naš
program, pa soraviti v ječe. Tudi coUimvondski
sho« 1 so ovadili naši "prijatelji", zakaj, t<> je se
veda njihova stv»r, kajti nam ni znano, kakšnega
hudodelstva so nas dolžili. Najbrž je igrala "lo
jalnost" svojo vlogo, ki jo hočejo oni na vsak na
čin imeti v zakupu za svoje namene. Preden je
prišel Kristan v dvorano, je bil notri že od vladnih
! organov poslan mož, kateremu se je vse potrebno
pojasnilo, kaj je Slovensko Republikansko Zdru
ženje, in k«lo so ljudje, ki se zbirajo okoli te orga
nizacije. Mož je bil s pojasnilom zadovoljen, se
gel K. Kristanu v "oko in mu želel pri njegovem
delovanju vso srečo. To so dobili za plačilo razni
lažnivi 1'avlihe. ki hočejo nositi zvezdo " jugoslo*
vanske borbe za osvobojenje in demokracijo."
Omenjenemu uradniku se je na shodu obljubilo,
da mu bodo preskrbeli še nadaljue informacije.
Collimvoodski shod se jim torej ni posrečilo raz
biti. kar jih je seveda jezilo. Nekaj dobrega je pa
vendar v njihovem ruvanju proti nam in to je.
da se je pričela zanimati vlada in širša ameriška
publika za naše glbr.nje in naš program4, kar bo
! navsezadnje koristilo samo nam in pravični ro
i Sit vi jugoslovanskega vprašanja. Kristan je do
bro naslikal gospode, ki se predstavljajo svetu za
zastopnike Jugoslovanov; karakteristično je opi
I sal njihove ponosne nastope, njih ponosni "mi",
i ki ne zahtevajo od ljudstva drugega, kot da jih
j ima za silno učene In ji h časti kot nekakšne "iz
voljene" ljudi.
Hrvaški shod.
V soboto 1. junija se je vršil •hrvaški shod v
Clevelandu. Udeležba je bila precejšnja in tudi
Slovencev je bilo precej navzočih.
K. Kristan ie temeljito oztazložil jugoslovan
sko vprašanje, ki u:a vsak rešuje po svoje, od av
strijskega Karla in nemškega kajzerja pa do go
| spode v Londonu v znanem Jugoslovanskem odbo
! rti in na Krfu, do zahtev SRZ. Oe se hoče rešiti
i to vprašanje pravično in demokratično, morajo
1 imeti odločujočo besedo jugoslovanski narodi sa
! mi. od katerih je pričakovati, da bodo rešili to
vprašanje v interesu svetovnega miru in demokra
1 oije.
Sklicatelji in poslušalci so bili v ogromni ve
čini z govorom K. Krkstana prav zadovoljili.
Na hrvaških shodili jo navada, du so tisi i, ki
nasprotujejo tendencam govornika, vodno vmeša
vajo v govor in nikakor ne morejo molčati toliko
ča«a, da se govor kunca in bi potem stvili na go
vornika vprašanja. '4 vprašanji tudi ob toj priliki
niso štodili in Kristan je odgovarjal na nje eiio
uro. Ker pa so drezali še dalje z vprašanji, ki so
bila večinoma ne/miselna in izven dnevnega reda,
so morali drugi njihovo taktiko smešnega filozo
firanja prekiniti. To so ljudje, ki so brezpogojno
prisegali na evangelij bivše "Raduidke Stražo".
Tudi njim so ni posrečila nakana udušiti gibanje
med clevelandskimi Hrvati in Srhi za program,
kot Kii ima SRZ., kajti na tem shodu so jo ustano
vila organizacija Hrvatskega republican koga
združenja, v kntero so je vpisalo takoj 19 članov,
mnogi so pa obljubil}, da pristopijo takoj mi prvi
seji. Led jo prebit in ljudje, ki so pri tej novi
organizaciji, so nam poroki, da pojde gibanje svo- i
jo pot naprej in da bo tudi uspelo, Tudi tisti, ki
morda danes še nasprotujejo toj organizaciji, si
ji bodo v d oglednem času pridružili. Sedaj na
sprotujejo nekateri Se i/, prirojene nugajiVosti,
druai pa, ker .so tako naučeni. Ko bodo stvar en
krat trezno premislili, bodo dobili drugačno nine*
njo o vsej stvari in če jim je količkaj /a rosno delo
[ in no za utopije, so bodo gotovo pridružili listini
l Hrvatom, ki se zavedajo, da je trelia stati na stra
ži za demokratične principe in pomagati k pra -
vidni rešitvi jug«* h-vatislce/a vprašanja, ki so tiče
Hrvatov ravno tako, kot ostalih Jugoslovanov.
Nedeljski shod.
Sijajen jo bil shod 2. junija v Cleveland!) v
Birkovi dvorani. Malo j«' v Clevclundu »hodov,
ki hi bili tako obiskani, kol je bil ta, ki ga je skli
ealn elevelandska lokalna organizacija S. K. 7.
Več kot tiso«"« ljudi se ga j«' udeležilo.
Shod je otvoril predsednik lokalne organiza
cije Frank Somrak, ki je v kratkem nagovoru po
vedal, zakaj je bil sklican shod in komu koristi
naše gibanje. Dejal je, da potrebuje organizacija
gmotnih sreda«ev, če hoče delovati z uspehom,
(»d ljudi, ki so se nahajali ta čas v dvorani, so ko
lektorji nabrali $44.0(5, kar je vsekakor lepa svota
in obenem je to tudi dokaz, da je ljudstvo z nami.
Dobili so na tem shodu tudi čez $1'-' pristopnine.
Ko je nastopil K. Kristan, je bil burno po
zdravljen. Nič ne odvrne od njena zavednih naših
• ljudi: le naj lajajo po svojih lističih in blatijo nje
! gov značaj. Slovenci poznajo Kristana iti njego
' va dela v stari domovini in tukaj v Ameriki. S
svojimi umazanimi napadi na njegovo osebo nam
pridobivajo le nove pristaše in podžigajo aktiv
nost med našimi drugimi somišljeniki.
Množica je z največjim zanimanjem sledila
Kristanovem govoni; govoril je jasno, v zanimi
j vftn in lahko razumljivem tonu. Dotaknil se je
napadov, ki so nagronutdeni proti nam v sovraž
nem časopisju, kot da smo nevarni "boljfteviki""
in druga nezmiselna in obenem smešna očitanja,
ki se obnesejo le pri duševno nezrelih ljudeh. Pri
paiuelnih ;>e pa s tako takniko smešijo sami sebe
iusvojo organizacijo. Dejal je, da so dejanja in ne
/raze 11st ni, kar imenujemo dokaze. Organizacije,
ki so aktivne v SKZ.. imajo n. pr. več boitdov voj
nega posojila, kot pa S\Z. Kristan je na tem sho
du govoril vsem od srca, kar so dokazali burni
aplavzi, ki so večkrat prekinili govor.
Zadnja kampanja nam je dala novih moči v
našem delu, tako da ni nobene nevarnosti za slo
venski Cleveland, da bi se odrekel delovanju za
Slovensko republičaih-.ko združenje; lahko pa brez
skrbi trdimo, da je naše delovanje sedaj še bolj
utrjeno in nas ne more s tega stališča premakniti
nič. Lahko se še nadalje zaletavajo v nas naši
nasprotniki, toda iz. elevelandske slovenske našel- i
bine ne bodo napravili trdnjave za svojo propa
gando.
Po zaslugah naših nasprotnikom »o o naših
zadnjih shodih pisali vsi clevelaudski angleški
j dnevniki, in sicer ne na način, kot bi radi naši na
sprotniki. Nič ni pomagalo, da je Paletič tekal po
Olevelandu in naznanjal, da so Kristana zaprli in
da bodo zaprli vse tiste, ki delujejo za SI»Z. Lju
( (lje so vseeno prišli na shod, kjer so lahko wpo -
znali, da je bila Pabtičeva nakana preprečiti sin d
s tem, tla Iti ljudi osfhašil, da se na ne bi udeležili.
Dosegel je ravno nasprotno. t'emu se mučitr, ko
vidite, da je vsak boj, pridobiti clcvciandtke Slo
vence za vafio organizacijo, brezuspešen T Vesle,
obrazi s krinko in brez krinke ;<e lomijo, pa ee tudi
sok rinke nu videz lipe; krinka je krinka in njen
glavni namen je zakriti pravi obraz.
Prorokova'i so smrt noši organizaciji že mno
gokrat, toda mi živimo in rastemo, da je sevelje,
seveda za iias, nikakor pa ne za naše "cenjene
prijatelje". Mnogo imamo še dela, ki se ga pa
ne strušimo. Veliko je še polje, ki ga bomo pa
tudi obdelali, kajti naša organizacija predstavlja
članstvo dela, ne pa vsakojakih puhlih in narav
nost smešnih fraz.
1 Resolucije.
Na shodu v Colliinvoodu dne .'10. maja je bila
sprejela sledeča resolucija:
Slovenci v C'ollinwoodu, < >., zbrani na javnem
shodu S. H. Z. dne 110. maja, izjavljamo, da hočemo
v tej veliki vojni stati na strani demokracije in
smo pripravljeni storiti vse, kar je v naši moči, da
pripomoremo do zmage nad avtokraeijo.
Mi Slovenci spoznavamo, da ne more biti no
benega govora o svobodi narodov, dokler ni strt
militarizem centralnih sil. Borba Slovencev v
Avstriji, tudi ako brezuspešna, je vendarle jasen
dokaz, \la so nasprotni avstrijski vladi. Njihov
cilj je združenje vs< h Jugoslovanov v svobodno,
neodvisno, demokratično državo. Toda ta cilj je
nedosegljiv, dokler ni strta sedanja Avstrija, in
se da potlačenim avstrijskim narodom pravica, da
odločijo o svoji bodočnosti. Kden glavnih ciljev
Združenih držav v tej vojni je samocdločevanje
narodov. S tem, da podpiramo vlado Združenih
držav, delujemo torej obenem tudi za osvobojenje
naših bratov v K v ropi. Zatorej pozivi jemo vse
Slovence v Združenih državah, da stoje zvewto na
strani vlade naše nove domovine, dokler ni do
sežena končna in odločna zmaga nad avtokraeijo,
in dobe vsi narodi, med temi tudi naš, svojo
svobodo.
Kari Kotnik, predsednik shoda.
Na nedeljskem shodu v Clevelandu jo bila spre
j«'ta sledeča resolucija:
V .1. llirkovi dvorai^i v Clevelandu, <>., na
dan 2. junija 1918 /.brani Slovenci izrekajo, da
stoje v sManji vojni odločno na strani deniokni
eije ter so pripravljeni storiti, kar je v njih moči,
da bo avtokrucija poražena.
Kakor vsi drugi narodi, morejo tudi Sloven«-i
in Jugoslovani sploh doseči svojo narodno svo
bodo le tedaj, '■(' «*e stare militarizem, na katerega
se opira moč hohenzollernskega in habsburškega
; imperializma in absolutizma.
To kažejo upori Slovencev v starem kraju, če
tudi so v sedanjem času neuspešni. Ljudstvo j«'
puč preslabo v boju z avtomatično delujočo uiili
laristično mašino, ker s»> Avstrija in Nemčija po
služujeta nacionalnih razlik med mnogoštevilnimi
narodi centralnih velesil, da izigravata vse narod
| nosti; protesti in upori pa so vendar jasni dokazi,
J da se je ljudstvo naveličalo starega zatiranja.
Čimbolj žima jo Slovencem v Avstriji z visli
cami in okrutnimi ječami, tem večja je naloga v
Ameriki živečih Slovencev, da naznanijo domo
| kratičnemu svetu želje in cilje narrda, iz kate
rega so izšli, v zmislu slovesnih besed predsednika
Wilsona, da ne sme biti noben narod'prisiljen pod
vlado, ki je sam ne mara.
Zatorej izjavljamo, da ne marajo Slovenci
sedanje habsburške dinastije, da ne marajo
avstro-ogrske vlade, ki ne more biti vsled sistema
monarhije- nikdar ljudska vlada, temvev žele
zedinjenje .Jugoslovanov in njih svobodo.
Naš cilj je Jugoslovanska federativna repub
lika, v kateri bo narod sam demokratično odločal
o svoji usodi in postal sposoben za sodelovanje z
ostalimi narodi za napredek vsega človeštva.
Ta cilj zastopa Slovensko Hepuhličanako
Združenje, kateremu obljubil jemo našo podporo,
ki jo potrebuje pri tem delu. Prepričani srno, da
more naša svoboda in svoboda ostalih narodov le
tedaj postati resnična, če se stare glava kajzerski
avtokraeiji. Obljubo jemo obenem svojo zvestobo
in vsestransko pomoč Združenim državam v njih
boju za popolno zmrgo demokracije.
Hrvatske republikansko udruženje.
Cleveland, Ohio.
Rad Slovenaekog Kopublieanskog* I'druženja,
koje temeljem ««voga programa propagira najzgod
niji naein riješenja jugaslavcnskog pitanja, ponu
kao je i skupini-. Hrvata u Cleveland)!, da poduz
mu korake /a jednaku propagandi!, t i m više što
imade dovoljno znakova, da broji ideja, zastopa
na po S. K. Z, nairae ujedinjenje svijn .IiiRosla
vena u jednu nezuvisnu federativna republiku, i
medju 11 rvatima rvnogo pristaša.
U tu svrhu bila je 11 subotu, 1. o. m j. sazvana
skupnima u Birkovnj dvorani, na kojoj je kao re
ferent govorio <"lan egzekutivnog odbora S. H. Z.
Etbin Kristan iz Chieaga. Skupština jo iiuala po
sve povoljan uspjeb, ma da su nekoji ljudi, koji
jednostavno nijeeu .svako aktuelno pitanje, mnogo
kn.šali da smetaju.
Uspjeb je bio pozitivni! u tome, što se je od
ma na skupštini upisalo 19 elanova u novo 1'dni
ženje i tražilo, da sc* zaporne sa radom.
Dne 7. o. mj. imalo je II. U. 1*. svoju prvu
elansku sjednieu, na kojoj bje jcdnoglasno pribva
čena slijedeea.
resolucija.
Uz ine problema sadanji je rat i jugoslaven
sko pitanje naPinio akutnim a njegovo povoljno
riješenje postaje t?ir» više nužnim, što je njegovo
znaeenje medjunarodno, a od zdravili prilika na
Balkanu zavisi i sigurnost evropsko g i svijetskov;
mira u buduenosti.
Temeljnim prineipom riješenja toga pitanja
može biti jedino pravo samoodluke naroda i de
mokraeija. Dok živi veliki dio .1 ugasla vena u pii
likama, slienim liaeijoiialnom ropitvu, Rti je ne
mogu ila slobodno izraze zalit jeve, dužnost je u
slobodnijim prilika'iia živučih Jugo.slavena, da
obavijeste demokratski svijet <» svoine položaju i
o svojim tražbinar.ia.
Kiješenje jugoslavenskog pitanja iziskuje u
prvom redu ujedinjenje viviju Jugoslavena, i to u
formi, koja na podpnno demokrat skoj osnovi osi
gurava jedinstveno poslovanje n svim stvarima zu
jednifkog značaja, a «>pot autonomiju svake poje
dine piane Jugoslavena u stvarima užeg narijo
nalnog karaktera.
Stopa smatramo Jugoslavensku Federativni!
I He pulil ik 11 onim oblikom nešeg ujedinjeaja, koji
j «'*«» najbolje odgovarati potrebama Jugoslavena sa
I mili i uvjetinia balkansko« i svjetskog mira.
Doi'ini mora bi; i narodu prepuštenu, da u pot
punoj slohodi utanaci uve norme svog budučeg
državnog i narodnog života, držimo ipak, da tre
l»a i sa obzirom na demokratski karakter Jugo
slavena i na sveopču demokratski! .struju naše do
be ponidili za sto demokratienijii formu ustava te
usposobiti novu republiku, da postane korisnini
člandm toli eventualne federacije balkanskih re
publika. koli slobodnog saveza sviju naroda.
Da se oniognei Saj rad, pozivamo sve jednako
misleč Hrvate, da prist upe llrvatskom Hepubli
kanskoni ("druženju, koje ee rukom u ruku sa jed
nakom .slovenaekoni, eventualno srpskom organi
zaeijom poraditi za ostvarenje navedenog eilja.
I jedno i/.rieemo. da ee biti povoljno riješe
nje jugoslavenskop koli i drugih slienih pitanja
tek mognee pobjedom demokracije nad nutokra
cijttm, koja istom može stvori! i uvjete za »lobod
ni ji kulturni, polit it'k i. gospodarski i socijalni
razvitak naroda.
Stoga priliva*'« Hrvatsko Republikansko l"
druŽenje ratne eiljcve predsjednika \Yil-..ona, ko
ji se slažu sa f.pravdanini zalit jevinia .lugoslave
na i sv i j ti /.a slobodom žudeeib narula.
»
II. 1*. 1". hroji sada ok » 40 članova, n novi so
; javljaju. Ima nadc, da če organizacija nasKoro bi
J ti sposobna za inten/.ivan rad.
11. R. 1 noee biti nikakova separatistička or
ganizacija, več i<lo za time, da stvori savez sa S.
11. Z. n muli, da «'c iiaskoro stnpiti n život i .lična
srpska organizacijo. Ouda če ta j >avc/. icprczen
tirati baS onu orga'iizaciju, koju želimo i za 1 ni
ti m'n Jngoslav^nskn republiki!: .Tedin.s< vi> na jed
noj, a autononiiju na drugnj strani.
Hrvate n ostalim mjestima Sjedinjenili Dr
žava, koji sli veča ju zamašil ost juosla vensko); pi
tanja n u jed no osjeeaju d« mokratski, pozivamo,
da slijede elevelandskome orinijcrii te <la .i stvore
organizacijo 1'jedno ib umoljavamo, da nam po
šalju svoje naslove, e da se omogm-i jedinstven
rad. Dopise prima Tajnik Hranko Solie, lol"> St.
Clair Ave., Cleveland, Oliio.
•
Hrvatsko Republikansko Cdruženje porodila
je nužda. Jugoslnvensko pitanje, koje je postoja
lo več davno pri je rata, postalo je sada jcdiiim
najvažnijili evrouskili problema. I a ko se nije d i
rcKtno spominjalo, jugoslaveiuko je pitanje ipak
bilo u svezi sa skoro svakim konfliktom evropski',!
naroda tokom mnogih desrtgodista.
Prije i poslije a-lobodjenja balkanskih drža
vica od turško vlado govorilo se i pisalo o istoč
nom pitanju; ali n torn pitanju /aprciualo je jugo
slavonsko najviše m jesta. Posljednji balkanski ra
tovi l»ili mi kriza jugoslovanskog pitanja. Sa dru
gim balkanskim rrtom jufoslavensko pitanje ni
je bilo rijošeno, ver tek zaostreno. A sadanji rnt
načinio je i jug»slrvensko i balkansko pitanje ta
ko akutnim, da 'zcleda njegovo riješenje apsolut
no nužiiiiii toli u bverosu naroda, koli 11 interesu
evropske demokracije nopee.
Nipošto pako nije svejedno, kako se riješi to
pitanje. Hrvat sko UepuliHkansko I*drn/.enje bira
i jcdinu u lu svrbu pravu metodu. Ono ne sastavlja
program po volji pojedinaca ili na temelju veli
kih, zvuenib, ali tek deklamatorskih fraza, nego
bore pri je sveaa da up07.ua činjenice i potra/.i iz
sadanjog kaosa <"naj put, boji može da nas pove
do i/, njega, i Uoji mora da naa povedo u novu
tvorim, koja ee biti i sposobna da živi i njedno
sposobna, da učvrsti mir u narodu, da zajnmči naj
povoljnije uvjete živola i razvoja.
.lugoslavenska Federativna Republika nije
1ek utvara ugrijr.no masto, vee jedini oblik orga
nizacije Jugoshivena, u kojoj ee bili moguee po
st iei navedene ciljeve.
Iz Amsterdama poročajo: Nemška vlada za
hleva, da naj ruski sovjet odpokliče svojega po
slanika v lierlinu Joffa iz razloga, ker Siri J«>ffe
baje v lierlinu boljšcviško propagando.