Stališče socialistične stranke in vojna.
MOČ I NNJENE MEJE
Kakor ni mogel socializem preprečiti te vojne,
•:»ko je tudi ni mogel ustaviti.To res ni nikakršno
čudo; saj še dokaj omejene balkanske vojne ni
mogel ne preprečiti ne ustaviti. In da se ni že i/
•»stet'a konflikta izlegel evropski požar, tudi ni '
zahrauil socializem, temveč londonska konferen
ca, k? j«' sama komaj /.delala svojo nalogo. Ifcs je,
da so takrat socialistične stranke v Evropi z naj- '
večjim naporom sodelovale, ali res je tudi, da l»i I
bil njili napor ostal brezuspešen, če ne bi bilo
drugih sil. ki so bile zelo interesirane na tem, da
se ne v; »me vsa Evropa.
Interesom socializma se prav nič ne poslnži, !
če .>e pretirava njegova sila. Socializem obsega i
pač zelo veliko moč; na žalost je takozvani rndi
Lalei tam ne vidijo, kjer je najbolj učinkovita, su
gerirajo si jo pa tam kot ogromno, kjer je v res
nici nezadostna. 1/. tega nastajajo potem vsako
vrstne napake, zlasti taktične, ki ne pospešujejo
razvoja, ampak ga ovirajo.
IMsinarji se radi sklicujejo na tisto resolucijo
'/rednega mednarodnega kongresa i/ d<>be balka i
ske vojne krize, ki nalaga socialistom dolžnost, da
naj skušajo preprečiti vojno, če pa izbruhne kljub
temu, naj »i prizadevajo, da se čimprej konča.
To jc gotovo lepa resolucija in nikdar ji ni
smo odrekali vrednosti. Ampak njena vrednost
ni neomejena. To pove pravzaprav že njeno bese
dilo. "Socialisti naj skušajo, da preprečijo \oj- j
no; ampak če "
Možnost, da se trud ne posreči, je. kakor se |
vidi, že v resoluciji priznana. Iii drugače ne more
biti, ker ao sestavljali in odglasovali resolucijo pa
metni ljudje, ki tudi socialistom ne pripisujejo bo
žanske moči.
Kdor pa priznava, d.i nc prvi napor lahko po- j
nesreči. ne more dvomiti, da se lahko enako zgodi j
7. drugim. Tedaj pa mora tudi računati s takiiu
taktom.
EKSPERIMENTI IN NALOGE.
Socialistične stranke so si prizadevale, da l>i
Idle preprečile sedanjo vojno. Ne vse na enak
način, ne vse z enakimi sredstvi, tudi ne vse enako
odločno; ampak prizadevale so si. Prizadevanje pa
.jo ostalo brezuspešno. Vojna je izbruhnila.
Za socialistične stranke je nastala d ruša na
loga: Potr uditi se, da se vojna čimprej konča.
Mili so tudi taki poizkusi v različnih smereh.
Manjkalo jib je največ tam, kjer bi jib bil vsakdo
največ pričakoval, namreč v Nemčiji.
Zgodovina j,a govori, da so tudi ti poizkusi
ostali brez uspeha. Vojne ni ustavilo glasovanja
srbskih socialistov proti vojnemu kreditu; miru ni
pospešila zimmerwahlska konferenca; ni mu po
magal odcep nemške manjšine od večine; ni mu
koristila ruska revolucija; njti brest-litovska po
godba ga ni približala in tam sklenjeni mir ni niti
sam na sebi mir, splošen svetovni mir je pa z njo
le oddaljen.
Nobena internacionalna resolucija n abteva
in ne more zahtevati od socialistov, da naj do so«l
njega dne vrše delo, ki se je praktično izkazalo
kot absolutno brezuspešno. t'e je postalo jasno,
da se nadaljevanje vojne ne da ustaviti, tedaj mo
ra priti dan, ko so poizkusi ustavljanja le še ko
mični, eventualno tudi tragikomični, če se dopri
našajo takim eksperimentom žrtve, o katerih mo
ra vsakdo vedeti, da so brez koristi. In socialistič
na stranka nima poklica, da bi se delala komično:
prav tako tudi ni njena naloga, da bi nakladala
svojim članom absurdne, nezmiselne žrtve. Poli
lična stranka ni in ne sme biti sekt« fanatikov.
OMEJENOST SKLEPOV.
Dun, ko se je pokazala brejnwpeftnost mirov
nih eksperimentov, je pa prišel že davno, preden
j«' Amerika stopila v vojno.
Sploh morejo taki napori le nekaj rasa imeti
pomen. Dokler še ni vojna zahtevala preveč žr
tev, dokler je kaj upanja, da se vojna s pogaja
njem lahko definitivno ustavi, to se pravi, da sc
ne sklene le premirje do gotove nove vojne, je
trud za mir hvalevreden. ( V se pa vojna ni mogla
ustaviti, dokler je bila še večulimanj v začetku in
je pogoltnila že velike žrtve, mora jo vstopiti v prvo
vrsto druga vprašanja, ki potisnejo mir v ozadje.
O modemih vojnah je bilo splošno razširjeno
mnenje, da ne morejo hiti dolgotrajne. Literatura
je dokazovala to na naj razno vrst nejše načine. Iz
računali sn stroške vojne in dognali, da ho vsaka
država «>)> njih bankerotna. Preeenili so uspešnost
modernega orožja, sešteli verjetno množino m rt •
vili in ranjenih in napovedali, v kako kratkem
•'•asu mora hit i človeški materijal izčrpan. 1'pozar
jali mi na ogromne aprovizaeijske težave za pre
hrano armade in /a prehrano prebivalstva. Kar
koli se jr jemalo v pošte v, je dalo slutiti, da mora
liiii moderna velika vojna kmalu končana.
I'od tem vtiskom je stal tndi bazekki izredni
kongres liiteriiaeionale. I'oleg te^a pa je imel s
svojim priporočilom, da naj se dela za hitro kon
čanje vojne, še nekaj druzetra pred očmi. Hotel je
po možnosti preprečiti, da bi močnejši popolnoma
potrazil siahejšega. Kajti mir s takim rezultatom,
z brezobzirnim uničenjem manjšega, se ne vjenia
z nobenim socialističnim načelom.
NARODNA IN MEDNARODNO DOLŽNOST
Kadar se tako jasno kakor v sedanjem kon -
Hiktu pokaže, da ni sorialiteiu dovolj močan, da
Iti kmalu ustavil vojno, tedaj s«' ne more vet«
ukvarjati z jalovim poslom, ampak se mora ozreti
l»o drugi, njemu primerili in njega dostojni nalo
gi. Zlasti je to njegova dolžnost tedaj, kadar je
vojna pogoltnila že na miljone žrtev.
l/govor, da no ;jte hazelska resolucija dalje,
kakor <lo mirovuili poizkusov, ne tehta nič. So
cializem ni islam, da Iti človek neprenehoma vpra
ševal: Kaj j«- v koranu in kaj ni?
Treba je pa vzeti Se v poštev, da more imeti
sklep o pacifističnem prizadevanju le tedaj velja
vo, če more to delo internacionalno opravljati
in če se res tako opravlja. Le če zedinijo socialisti
vseli dežel svoje napore za dosego miru in če ima
jo za ta mir enaka načela, je tako prizadevanje pa
nic) no in opravičeno. Od francoskih socialistov
'ali'cvali, da naj rebelirajo proti vojni, d očim
podpirajo nemški svoje vojne lorde, je nezmisel,
ki s<' ii" more podtikati socializmu.
Spora/umno delo /a mir je postalo nemogoče,
čim se je ogromna večina nemških socialistov po
stavila na stran svoje imperialistično agresivne
vlade. (V I.i l ili socialisti v zavezniških deželah
mogli svoji viade prisiliti na sklepanje miru in
če bi bili re> tako storili, bi vpričo omenjenega po
ložaja praktično izvršili željo nemške vlade in sin
žili njenim interesom.
Ko je bilo jasno, da je enotna akcija za mir
nemogoča, je za zavezniške socialiste odpadla
dolžnost, da so še potegujejo za mir. Nemška socia
listična večina jih je odvezala te dolžnosti.
Zanje in za vse tiste, ki mi ostali zvesti nače
lom socializma, je bilo tidaj potrebno preučiti
mednarodni položaj in po rezultatu leya študija
uravnati svoje postopanje.
(I)aljc prilio< lnjič.)
sr. jakšic: Razredni boj in agrarno vprašanje v Bosni in Hercegovini.
(Konec.)
So< ialna demokracija v Bosni in Hercegovini i
i<>a v svojem programu zahtevo po oblivat nem od
kup;! kmetov z državnimi sredstvi brez povračila
oil seljakov. To ni prava socialistična zahteva, v
kolikor s<> to vprašanje rešuje parlamentarnim
potom, marveč pravo socialistično revoluriouarn->
stal:šče bi bilo: eksprupriaciia zemljišč a« in be
gov in prenos v sel jaške roke. In socialna demo
kratka, videča v fevdalizmu in kmetstvu veliko j
zapreko za družabni razvitek in svoje napredova
nje je /.apočela živo akcijo za odpravo kmetstva
in odstranitev fevdalizma. V tem slučaju se ona,
dasi po drugem potu in z odločnejšimi koraki,
bori vzpon dno z btiržvazijo zoper skupnega so
vražnika. Z rešitvijo agrarnega vprašanja v seij;.
kovo korist bi seljuki postali lastniki zemlje, pre
šli bi v kapitalistično družbo; toda mi vemo, da
je t< neizogiben proces, da se družba mora raz
vija'i iz tievdalizma v kapitalizem, da se pozneje j
pretvori v socializem, in zato tudi akcije socialne |
demol.racije v I'osiii in Hercegovini niso nič dru
gega nego pospešitev družabnega razvitka. V ta
kem slučaju proletariat, kakor je bilo tudi v dru
gih deželah, pomaga buržvaziji. da izvojuje svo
jo zmago, da bi 011 pozneje zrušil buržvazijo in
v socialni revoluciji izvojeval svojo, proletarsko
zmago. l'c bi se sprejela zahteva socialne demo
kracije, *da kmetje ne vračajo odkupnine, bi se
seljaki, post a vsi maloposestniki, proletarizirali
kasneje, toda tudi naravneje; če pa se izpolni za
hteva buržvazije, «1« vračnjo tudi kmetje posoii
!o bankam, se bodo prav v kratkem času sprole
tari/irali in niti m* I »odo preživeli dobro huržva
žne periode, in prišli bodo v roletariat tudi brc/
tiste kulture, katero bi jim v rednih razmerah
moglo tin i i maloposestnn stanj*'. Na delo med t.i
»roletariat, v enem in v drugem slučaju, pri
de soeialna demokracija lahko v islein času. Ak t
'.»odo prej proletari/.irani, se bo z večjim napo
rom tudi pozneje lahko agitiralo med takimi pro
leturci, ker so nekulturni, in soeialna desnokra
eija jih mora učili tudi onega znanja, ki se pri
dobiva v osnovni šoli. Ako m- proletarizirajo kas
iieje, pridejo seveda v maloposestiiiškom položa
ju do neke kulture, in dalo bi se torej med njimi
dela'i. Kut dokaz tega navajam primer, da je \
Hosir in ITercegovini dandanes masa proletariata,
I ki je od kmetskejta stanja prfjšla v proletariat, a
te nu.se s«< jako težko ali pa eelo nič tie organizi
rajo, ker so docela nekulturne: pet šestink teh
prolelareev ne zna ne citati ne pisati. Zahteva so
cialne demokracije seveda ne bo sprejeta. Zahtevo
buržvazije sprejme Sabor, ne bodo je pa odobril«'
vlade monarhije, ki imajo odločilno besedo, in In.
torej ostalo ali sedanje stanje ali pa fakultativni
oodUup, kar je skoro eno in isto. To in ono zavla
čuje odstranitev kmetstvn v nedoslednost in li
st varja užasne razmere. (V bo tako, porečejo' na
vsak način kmetje tudi svojo besedo,' in če ne iz
lepa, pa izprda bo odpravljena ta sramota dvajse
tega veka.
Z o«lst rojevanjem fevdalizma stopalu na
I»lii i <lva moderna razreda; buržvazija in proleta,
• i a:. Tako lii bilo \ samostojni deželi. Toda I >osii;;
in I lercetrovi 11 n sla koloniji. Bosensk«»dicr«-ejrov
*ka buržvazija in proletariat imata še enega skup
ncyr. sovražnika, in ta je avstroogrski kapi
• a 1 im. Za interese trga kapitalizma dela danaj
• l»a, peštanska in sarajevska vlada. Da onemo
gočijo razvite!; naroda v svojih kolonijah, prepre
čujejo le vlade vse politične svoboščine. Proleta
riat e /. vsemi močmi liori za politične svoboščine,
/a razširjanje ustavnih pravi«-, toda delo bnržva
z.ije ,ie v tem ozirn jak«» mršavo. Na letljih narodi
• «• <1 ..ulanes dviga buržvazija. N jen razvoj najbolj
ovi.-a vlada in ta Imržvazija vodi danes pomirlji
vo, da n«- rečemo sporazumno politiko z. vlado.
T<> se najbolje lahko vidi pri glasovanju za pro
račun. Vsi Inirž.vaz.ni in fevdalni poslanci, skoro
ves Sabor izvzeniši nekoliko poštenih nacionalnih
idealistov s Petrom Koricem in Simon Krakovi
čem na čelu. je glasoval za vladin proračun in s
j tem dal vladi priznanje za njeno tridesetletni
absolutistično dolo. l»uržvazni poslanci so se o«llo
«*-ili, da glasujejo za vladin proračun, to storijo
i iz.m va te dni, in izknšajo s pomočjo vlade pri
dol iti kaj za svoj buržvaz.ni razred. < >ni so se to
rej odločili, da postopoma v dolgotrajnem času
pridobe kaj zase, ne pa da si z opozieionalnim po
stopanjem v kratkem času iz.v«>jujejo več pravic,
pr\ i vrsti revizijo sedanje ustave, katera ji n
! zožni« kompetem-o za reševanje deželnih poslov, i
I l>a p:;iioso ta pomirljiva politika škodo t ml i sami
( huržvaziji, o t«-i«i so bo ona šele prepričala, ko
vlada nekoč no bo hotela ničesar več prostovolj
no dajati, a bur/vaz.ija ne bo sposobna /a litij, k<>:
jo bodo vlade korumpirale, kakor so je /godilo
na Hrvaškem. Naša huržvazija likanja danes tcs
II", p: siip politiko, oil povedala se je svojim nacio
nalnim idealom, pokazala, da še sedaj ne mara
Iiit i o.sobna, da iti priborila narodno zedinjenje
in osvoboditev, in bo tako mirno proživela svojo
par;i/it >ko vlogo, in zapustila proletariatu nalo
go, da izvrši mnoge naloge, ki jih j«' zgodovina
mu t nila bnržvrziji. Proletariat bo to tudi moral
sprejeti in s svojim osvohojeujem osvobodi narode
t i/ \ <ake kapitalistične in nacionalne sužuosti.
Socialna <b iiioknu ija v Kosil i in Hercegovini
ima danes jako težaven položaj. Ima pred seb ij
troje razrednih nasprotnikov: fevdalizem, tujo
buižvazijo, domačo huržvazijo. Ko pade fevda
lizem, se mora boriti proti obema kapitalizmoma,
ki j i bo, hkratu s proletariatoin vsega sveta, po
kupil v grob. Valno napredovanje delavskega po
1 '-*rot•• v Bosni in Hercegovini fiaai daje garanci
jo, da bo socialna demokracija tudi mogla izvisi
ti svoje težke historične naloge. Vkljub vsem na
sprotnim okolnostim so razmere ipak razvijajo \
našo korist, vsi dogodki dovajajo vodo na naš
mlin, in to nas tudi ohrabruje za veliko delo za
osvoboditev delavskega razreda. Ako je v Kos ni
zadnji padel fevdalizem, ne bo zadnja, ko pndo
I kapitalizem.
Situacija v Avstriji.
So nikdar ni l»ilo v časopisju toliko avstrij
skih vesti, kolikor jili je zadnje čase; vse le vesti
so pa take, da ne morejo biti za gospoda Karla iu
njegove trabante nič kaj prijetne. <> pomenu po
roči! in dogodkov, ki so za njimi, govorimo na
drugem mestu. Tukaj prinašamo pregled vesti,
kronologično, kakor so prihajale iz raznih virov
onkraj oceana.
•
7. nemške meje poročajo preko Amsterdama,
da je v Avstriji izbruhnila revolucija. Podrobnih
vestili še ni. Na raznih krajih Ogrske so :se vršili
shodi z zahtevo, da se konča vojna. Na amster
damski borzi je padla vrednost avstrijskih del
nic.
•
"Berliner Tageblatt" ima sledeče poročilo od
svojega dunajskega poročevalca:
"Avstrijska vlada je obsojena na smrt iu
počakati je treba, kakšno stališče zavzame vlada,
ako odkloni krona pričakovane ministrsko demi
sije. Nastala je državna kriza in Avstrije iz leta
IHfi? ni več. Ministrski predsednik Seydler je slep I
vpričo velike nevarnosti. Ilerlin mora spoznali, da i
ni več starega sodru/.nika alijance in ni io sile
na svetu, niti sama zaščita Nemčijo, da bi jo oži
vela.
•
Iz Londona poročajo: Tukaj mrgole vesti o
hudi krizi v Avstriji: vesti prihajajo iz raznih zn
nanjih virov, toda direktnih potrjujočih vesti še
ni.
Depeša polurndne španske agent uro Fnhra
v Madridu pravi, da ima privatne informacije iz
zelo zanesljivih virov, ki se glase, da se priprav
ljajo veliki dogodki v Avstriji. Ljudstvo zahteva
mir za vsako ceno. Na Dunaju divjajo krvavi iz
gredi in Avstrija jo na pragu velike politično kri
ze.
Poljaki v Avstriji zahtevajo, da ministrski
predsednik Seydler odstopi. Daljo javljajo, d.i j«
demisioniral minister notranjih zadev grof Tog
genburg iu več drugih ministrov se hoče poslo
vit i. i
Prihod barona P.uriana, avstro-ogrskega mi
nistra zunanjih zadev, v Berlin, je vsekakor v /ve
zi s sedanjim napetim političnim položajem v
Avstriji. Položaj je nedvomno resen, kajti vred
nost avstrijskih papirjev je zelo pala na amster
damski borzi.
I/. Amsterdama poročajo preko Londona : Ne
prenehoma se ponavljajo vesti o težki politični kri
zi in o izgredih v Avstro-0 grški. Na Dunaju se vr
ste veliki izgredi, vsled česar je padla vrednost
avstrijske krone na amsterdamski borzi kakor še
nikdar prej ne.
Poljska stranka v Avstriji, ki se je pridru
žila opoziciji, je baje prisilila ministrskega pred
sednika, da je ponovno demisioniral. Ako eesar ne
sprejme resignaeije, je izključena možnost nadalj
nega zasedanja parlamenta. Avstrijska vlada je
vsled tega v hudih škripcih, kajti težko je najti
novega ministrskega predsednika, katerega bi o
dobrila Nemčija.
Iz Amsterdama poročajo: Nizozemski ban
kirji so dobili poročila, da sta si nemška in av
stro-ogrska vlada v nasprotju zaradi mirovnega
pogajanja. Avstrija želi, da »e takoj objavijo mi
rovni pogoji, ker drugače ne bo moglo priti do
pogajanja, dočira je Nemčija pod palcem llinden
burga, ki zahteva, dn morajo centralne države
čakati na izid sedanje ofenzive na zapadli z na- I
menoni, da lahko diktirajo ostrejše pogoje, ko pri
de "zmaga".
Avstro-ogrski zunanji minister P>urian, ki se
je pred nekaj dnevi mudil v Iterlinu, je poleu
drugih stvari najbrž ime! tudi nalogo pripraviti
nemško vlado za objavo mirovnih pogojev, trda
našel je junkerje pokorne Hindenhurgu in name
sto tolažbe za mir je menda dobil povelje, da m o- |
ra Avstrija napasti Italijo.
»
lz Amsterdama poročajo: Po najnovejših ve
šteli iz Budimpešte je ogrska vlada zasegla ves ;
letošnji kmečki pridelek, še preden je dozorel. Vsi j
mlini za žito so pod vladnim nadzorstvom.
Iz I<<>iicl<Mi3i poročajo: Po vesteh iz nevtralnih
virov je 4000 nemških vojakov v boju z revolucio
narji v (Jalieiji. Okrožje l.vova je v plamenu rc
volte. Živežni izgredi na Dunaju, v Budimpešti in
Pragi se ponavljajo. Najhujši izgredi so l>ili te
fini v I'ragi. Vladne ohlasti >»0 razglasile po vsej
Avstriji, da je vlada odkrila priprave za revolu
cijo. Vlada grozi, tla zaduši / oboroženo silo vsako
vstajo. Dalje poročajo, da se vrše v jugoslovan
skih deželah veliki nemiri.
•
Iz Amsterdama poročajo: Tukajšnji bančni
krogi so sprejeli poročila da vlada v Avstriji naj
večja konfuzija, medtem ko je položaj na "gr
škem tak, da mora vlada izbirati med takojšnjim
mivoni ali revolucijo. Ljudstvo je skrajno sito voj
ne in strašne bede in vrhutega je še država sama
v velikih finančnih škripcih.
Avstro-ogrske finance so prišle na stopnjo,
ko je bankrot absolutno neizogiben. Vlada se ne
upa povišati davkov, ker bi .s tem razkačila boga
tejše razrede, in vsled tega si pomaga z nepre
stanim izdajanjem papirnatega denarja. V Am
sterdamu ne taje več, da ima Avstrija le poldrng
odstotek zlate rezerve denarja, kolikor ga je iz
dala tekom vojne. Bančni agentje nvstro-ogrske
vlade sami pripoznajo ta grozeči fakt.
Kakor je Avstija na robu finančnem bankro
ta, ravno tako je bankrotiralo duševno razpolo
ženje ljudstva napram državi. Ljudstvo je vedno
bolj prepričano. Aa nadaljnje Avstrija vojno le
v interesu Nemčije. V' zadnjih štrinajstih dneh je
ljudska jeza že tako narasla, da je izbiiih revolu
cije mogoč vsak trenolek.
Iz Amsterdama poročajo: Avsl i]ski Polja
ki so napovedali boj Seydlerjevi vladi. Poljaki
dolže Seydlerja, da daje neprenehoma koncesiji |
Nemcem in pronemškim elementom ksikor na u!;az
iz Merlina.
Militaristi v Avstriji so zelo popatjeni \slrd
zadnjih dogodkov na bojišču. Na /apadu ne gre ta- j
ko. kakor žele oni iz izguba avstrijskih drednatk. |
ki so j i 11 torprdirali Italijani, zelo boli. Vrhutega
ji- padel eden najboljši!) avstrijskih avijatikov
baron llestnan v boju z italijanskim letalcem nad
Trstom.
I/ Amsterdama poročaj«): Na Ogrskem na
rašča sovraštvo proti Nemčiji in npori celili pol
kov si* dodajajo vsak teden. Poleg gibanja /;< mir,
ki je že splošno, pa divjajo boji med ogrskimi po
lit ičnimi strankami.
Dopisnik "Agence Havas" v Bazlu poroča,
<la so bilo te dni nove socialistične demonstraci
je na Dunaju.
o
Dunajski " Fremdcpblatt" piše, da je večina
avstrij-.ski.1 ministrov zaključila, da je vsako na
daljnje zasedanje državnega zbora nemogoče.
\'sb<l tega mora vlada rdstopiti ali pa razpustiti
j parlament.
Dr. Sevdler, ministrski predsednik, se upira
I vsakemu odstopu, vsled česar mislijo ministri de
misionirati posamno. Sevdler bo v tem slučaju re
organiziral kabinet in vladal bo po paragrafu 14.
Tedenski odmerek kruha na Dunaju je zopei
znižan od 1'JbO na (i:>0 graiiun ' poldru g funta).
Znižanje je moralo priti zaradi u. 'jinekega fi
as'<a Oblasti se boje ?irajka. Ko so v zadnjem ja
nuarju znižali odmerek kruha, so delavci za
štrajkali in to sc morda ponovi tudi zd.ij.
Iz litina poročajo: Iz švicarskih \irov poroča
jo. da groze trije avstrijski ministri — Silva Ta
ratist (to je vsekakor brzojavna pomota; ime se
glasi Sylva Tat r< uea), lianhaus in Twardovsky
z demisijo, ako ne skliče vlada parlamenta na za
sedanje.
Nadaljnc vesti iz Španije potrjujejo prejšnje
ve ti, da se v Avstriji pripravlja revolucija proti
m jni io Ilahshnržanom.
Nemški elementi s Avstriji clolže l'oljake, da
. In čejo i.'.dati monarhijo ententi, in prisegajo, da
se bodo borili brez usmiljenja proti vsaki revolt i.
(Konec na H. strani.)