Newspaper Page Text
ADVERTISEMENT SLOY. DELAVSKA Ustanovljena dne 10. avgusu 1908. |Inkorporirana 22. aprila 1900 ▼ državi Penu. Sedež: Johnstown, Pa. O LAVNI URADNIKI: Predsednik IVAN PROSTOR. 10<J8 Norwood Rd.. Cleveland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113. W«3t Newport, Pa. OUvii tajnik: BI AJ NOVAK. 631 Main 8tr., Johnstown. Pa. 1. Pom. tajnik: FRANIH FAVLOVCIC, 63-1 Main Str., Johnstown. Pa. 2. Poni. ta).: ANDREJ V1DP.ICH. 170 Main St.. Franklin, Concmaugh, Pa Itla.ajmk: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Pou. Blngajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27. Bridgeport. O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadxor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 05, Willock, Pa. l.nauz m k: NIKOLAJ POVSE, 1 Qrab St.. Numrejr Ilill, N. S. Pitts burgh. Fa. U. nr.i'zor.'.lk:- IVAN GROŠELJ. 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN-OBER1AN, Box 72, East Mineral, Kau.v 1. porotnik: FRANC TEROPCIC. R. F. D. 3. Box 146. Fort 8unth, Ark. porotni,.: JOSIP GOLOB. 1910 S. 11 th St., Springfield. 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 813 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa. Olavnl urad: G31 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: ••GAS NARODA." 82 Cortlandt Street, New York City. < v r. jena ilroSt va, oziroma njih uradniki, *o uljmlnn proAeni pošiljati v •• li'-pi* iravnost na glavncgi tajnika i« nikomur drugega. Denar na i s>- |»< i-1 j> ilinii potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nnka <■ >i»k-i\-»r |m in- potom privatnih čekov. Xnka/.liire naj n«- na alovljajo: Blaž N'ovak, Title Trust mul Guarantee Co, in tako naslovljene poSilja ;•> r. nn s. -niiii poročilom an naslov jjl. tajnika. V sla.'ajn, da opatijo društveni tajniki pri poročilih ((lavnega ta j nikn kal ;• piiniui jklji voj»ti, nuj t" neinuJouiu naznanijo uradu glavnega tajni'..a, da so v prihodnje popravi. Za dan 2S. junija. Pojasnili smo že večkrat, v čem obstoje vojnovarčevalno in lira-l nilne - namke (War Savings umi T rift Stamps), objavili smo poziv, rakladniškegu tajnika in oklic predsednika VVilsona, tako da je na šim « i t a t oljem v.a z;'deva dovoljno znana. Približuje se dan lis. ju nija, ki ga jo vlada Zedinjenih držav določila kot vojuovarčevalni dan z namenom, da si tedaj vsakdo, kdor le more nabavi vsaj po eno vojnnyaivevaliio znamko v vrednosti dolarjev in da se povrh tega zaobljubi, da bo redno po .svojih močeh ku|>oval hranilne znamke. Naše organizacijo in naši čitatelji so doslej pri prodaji Liberty bondov i:i znamk veliko storili. Kksekntiva Slovenskega Republi eau&keua /druženja dobiva še seilaj izkaze, iz katerih je spoznati,1 da so njemu pripadajoče organizacije in posanu %ii člani kupili iniiu go več lakih obveznic. nego smo izprva mislili, (iotovo je torej, da bo imela tudi kampanja za varčevalne in hranilne znamke enak uspeli. Kupovanje teh znamk pomeni v prvi vniti, da vzame tisti, ki si jih nuiiovlja. striea Sama za bankirja svojih prihrankov, /a te znam ke izdani denar id zavržen in id nikomur poklonjen, ampak je vlož« n: obrestonusno kakor vsak prihranek v banki. Da pa so Zedinjenej države najzanesljivejši izmed vseh bankirjev, jo gotova stvar. Dobo! se sicer tudi tukaj kakor povsod pretirano skeptični ljudje, ki mi-' sltjo. da je tak denar izgubljen. Ta strah je pa tako kratkoviden, daj postaja nezmis* ln; pri vojnem varčevanju jo udeležena masa ljud stva, ki ima svojo odločilno besedo pri volitvah, pa gotovo ne bo! nikdar volila takih noreev, ki bi hoteli konfiseirati ljudske pri- i hranke. » s!..ril-i \ Zedinjenih državah imajo pa še svoj poseben rnslog, tla pul; i rajo svojo <le2i;lo pri tej akiiji; kupovanje vojno varčeval nih in in. ni h znamk olajšuje namreč Zedinjenim državam, da pri - dejo do rt Iste v, ko so potrebna za uspešen boj proti centralnim silam. Za Ameriko, katere državljani so ali pa že bodo ti.di tukaj /i več i Slovenci, pomeni /.maga v tej vojni odvrnit ev nevarnosti, da l>i pruski sisl< ni posegal kdaj tudi sem čez ocean. Argumenti, da ni treba Ameriki misliti na nobeno obrambo, da je po naturi varna, ken je dvoje velikih oceanov med njo in ostalim svetom, so tekom te voj no popolnoma pobledeli in tisii. ki jih poslužujejo, so nevedoma veliki nazadnjaki. Kakor je Ameriki mogoče pošiljati svoje čete v Francijo, l>i 'ni!o tudi Nemčiji tehnično mogoče preploviti Atlantik j s svojim vojaštvom. In če bi Zedinjene države čakale, da pomaudrai kajzeri/.cm Evropo, bi njegova pohlepnost nedvomno poskusila syojo! srečo tudi z Ameriko. "Po tej vojni ne bom trpel nobenega nezmisln1 od Amerike", je Viljem osebno dejal poslaniku (Serardu, in le bese de so tako razumljive, da ne potrebujejo nobenega komentarja. Za Zedinjene države je ta vojna torej dejansko obrambna ,da se ohva-i rujejo poznejšega gotovega napada, ki bi bil mnogo nevarnejši, če bi bilo Zedinjene države omamljene. I m ...... To je ena stran problema in daje našim somišljenikom dovolj razloga, da pomagajo Zedinjenim državam z v«emi močmi do zmage.j Druga stvar, na katero se mora vsak napreden Slovence ozirati,! jo siremljonjc rojakov v starem kraju po svobodi. Od začetka le vojne je 41 Proletaree" stal proti Avstriji in jo bil jprvi slovenski list, ki jo nadrobno razkril grehe habsburške vlade, ki jo sistematično delala na to, da provoeira to vojno. <>d tedaj smol pedali toliko argumentov v dokaz, da je poraz Avstrije potreben, da je našim čitateljem zadeva dovolj jasna. Toda vprašanje, do kakšne! mere. more biti habsburžanstv(#pornženo, jo bilo dvomljivo, dokler niso Zedinjene države vrgle svojega meča na vago. Vstop Zedinjenih držav v vojno je bil najodločilnejši dogodek za osvoboditev zatiranih narodov, mod njimi tudi Slovencev. Ne le da je s tem poraz central nih sil zagotovljen, ampak učvrščeno jo s tem tudi upanje, da so ne bo •/. našim narodom sejmarilo kakor z živino na irgu, da ne bo pred met barantanja mod raznimi kronami in kronicami, ampak da bo res lahko sam odločeval o svojem bodočem ž,ivljenju. Izpolniti so pa moro to upanje le tedaj, če zmagajo Zedinjene države, kajti brez take zmage ne more biti holienzollernstvo in hnltu ; puritanstvo poraženo. Naš stari program: Svobodna jugoslovanska republika — se lahko uresniči z zinago Zedinjenih držav in nikakor drugače ne. Pomagati Z<diujcuim državam do zmage pomeni za Slovence po maga'i svojemu lastnemu narodu. Dva taka argumenta sta gotovo dovolj tnočna, dn napotita vsa'koga somišljenika na podpiranje voj nih ciljev Zedinjenih držav in njih vojnega dela. V to delo spadajo tuli vojno varčevalne in hranilne znamke. Izza vsega, kar smo o tej stvari že pisali, jo torej vsako nadaljnje priporočilo skoraj odveč. Kdor mi moro kaj prihraniti, stori enako pametno kakor dobro delo. da si izbere strica Sama za svojega bankirja in vloži svoje prihranke n kupovanjem vojnovarčevalnili in hranilnih znamk pri njem. V Združenih državah živi člo- j tega davkoplačevalca, toda splo vek, ki je loto* plačal $38,000,-j »no se misli, da jo dolin D Wor'.e 000 dohodninskega davka. Dave- feller plačal tako vijsok dohod ni Uradniki niso razkrili imena ' ninski davek. Zadnji v vrsti. Indviualilistična družba. Politična in industrijalmi svoboda sta razvili ambicijo, pod jetnost, ust varjajočo in izumlja jočo spretnost v s t* na človešUeg.. I rodu ter položili temelj naši ino- ( derni iiulustrijalni civilizaciji, !;i 1st' upira na iiidividualizem. I Z drugimi besedami izraženo pi ■ poiiieui ta temelj moderne eivi-1 |!izacije: "Vsak /ase in vrag naj vzame zadnjega." - Kaj pa, ve i zadnji ne mara, da bi ga v res ided jeuial vran • Prišla je izprememba v člorr kii in ta izprememba je bila v;-: j (eojt-valna. Sila, ki je povzročil.! ! |'o izpremeuibo, pa je bil prvi par j ni stroj. \*>Ied njena je napredo val človek «u 1 dninarja in poma gava na Helavea strojnika. Za vodstvo strojema mehaniz-; nin je treba višje inteligence in večjega znanja, k«»t ga je treba j za rokodelsko delo, in vsled t\ je parni stroj povzročil, da je po-' stla izobrazba potreben dodatek k industrijalni uspešnosti člove ka. Pri tem pa je parni stroj šo sto in tisočkrat povečal človeško moč. I'rav kot je imel v fevdalizmu tlačan priliko, da se dvigne v vladajoči razred, se je lahko dvi gni! v kapitalistični dobi navad ni <lt1nve<* v podjetniški razred: a prilika za to je bila oddaljen-, in skoro nedosegljiva. Vsled te ga so nastali izrazi kot "mezdno suženjstvo," iu ideja "razredne zavednosti" prolelarskega de lavca je našla svoj izraz v indu strijalni organizai-iji, v delavskih unijah. Značilno je, da je postala in dustrija delavcev najmočnejša v deželah, kjer je ločitev v delav ski in vladajoči razred najostrej ša in kjer je najmanj prilike, da bi se dvignil v višji razred Na sprotno pa ni i ud ust rijalna in po litična organizacija delavstva \ Ameriki še nikdar dospela do ta-' ko vejikega vpliva iu pomena kakor v nekaterih evropskih diži vah, deloma zato ne, ker ima " dežela velike naravne in še neiz črpane vire ter vse prilike nove zemlje, vsled katerih je veliki, vefja možnost povsp»tl se do ne odvisnosti. "Razredna zaved nost" še ni postala v AmeriVi imUo mogočne politične stranki . kot se je to zgodilo n pr. pred eno generacijo v Nemčiji. Kapitalistični razred. S korporacijsko «* !••» :t 11 i -• i j <» moderne industrijadoniva p »časi podjetniški raz red popolnoma novo ohlilrb in neosebni kr.pitai postaja edini delodajalec. \ -i ljudje, zvezani z Indusfija'ii. *>.-i postajajo uslužbenci. Neodvi- m I kapjtal pa je last »»seli, razre i t kapitalistov in boj med razjedi e nadaljajuje med razredom a pitalistov ter onim razredno-za vednih delaveev. Kdo i»a predsta\lja ta kapitn- ! listični razred? Postopaški !>og;: t in i ? Oni polnijo časopise ?• svo jimi bedastočami in škandali t• so predmet govorov pri vseli po litičnih kampanjah. Industrija] no, socialno in politično |>a tvo rijo faktor, ki sploh ne pride v postev, ker ne vrši nobenega de la v našem narodnem in industi; jalnem življenju. Predvsem ?»;• hitro izginjajo s površja vsb'd plemenskega samomora. Nobeno | gihanjo bi ne mojdo črpati nav lušcuja iz boja proti tem Ijr-j j dem. Drugi na vrsti so veliki finan čniki in multimiijonarji. Ti so v. J številnih slučajih i/.žCuudci in za tirale!, predstavljajo lahko n: - rodno nevarnost in je v sled 1 ' I ga potreben boj proti njim. <'ni pa so dejansko le upravitelji, n >-lužbenci njih lastnega kapitala *er d< lajo kot vsak drugi usluž benee kapitala. Nadalje pa je kapital ra:-l re sen, od delavske hišice za eiu družino, težko obložene s posoji i !i ter par *to dolarjev pi-ihran i kov v banki, pa do uslužbenca, ki i dobiva interese in dividendc po leg običajne pjaee, ter končno onega uslužbenca, čigar plača majhna v primeri z dohodki, !-i •nu prihajajo iz kapitala in vred nostnib j> .'»irjev. Mejna črta. Kje je torej ločilna črta med kapitalistom in delavcem, črta. i;i loči en razred od drugi ga ' Ker so dohodki i/, majhnih kapitalni j vedno manjši, je vedno teže po -teguiti to ločilno črto. \ sc dokazovanje, tla družabni i razredi -ploh n«' eksistirajo, da I ni v moderni individualistični družbi nikakršnih razredov, no iuoi'o spraviti sveta dejstva, ka- : torn out i jo vsi, <la gre namreč skozi moderno družini ostra ločil na črta in da obstoja velika w- ( čina, ki no gb-da in tudi no more glodati na stvari na enak način, V.akor zre nanjo manjšina. Nad skoro vsakim do la v com vi-1 si tekom vsega njegovega živijo nja trojno strašilo, namreč new- j poslenost, bole/en in starost. Pri, torn no prido v pošt o v, kako cio-1 bro je plačano dotiono dolo, ko liko je prihranil t< r naložil v majhnem posestvu. Delavee ;e namreč nikoli no moro iznehiti strahu, da bi zolo dolga doba ne zaposlenosti, zelo dol ga bolezen požrla one majhne prihranke ter ga postavila pred lakoto. Vodno s«- boji, iln bo na svoja stara le< i v revni hiši ali pa breme svojih lastnih sorodnikov. To lojni strah je listo, kar loči večino od manjšino ter dela prvo nezadovoljno z vsem ustro jeni sedanje človeško družbo. T> je kopito peklenščka sedanje in dividualist ione dobo, — "to je vrag, ki prime za vrat zadnjega v vrsti." Individualistična družba ni za jauičilu in zagotovila pravice do življenja /a vsa človeška bitja i « vsi oni, ki čutijo, da iii se lah!; • nahajali nekega dne v zadnji vr ši i ter bi jih prijel vrag, seve da nn /ro na našo družbo s jm»so- j bno prijaznim očesom ter tudi najdejo nobenega povoda, da lr jo branili. V tem oziru ni individualistič na doba zadostila masam naro da ter jim td dala toga, ka.r so po nraviei zahtevali, namreč družab no in industrijaliio varnost. To je veliki problem, kateregi mora prijeti v roke ter rešiti mo derna industrijalua družba. To jej ona gonilna sila. ki so nahaja > | ozadju "soeialnih činiteljev," in to je pričela spoznavati tudi mo derna korporaeija. Delo v moderni industriji. I speh iitdust rijalnega kapi ii/m« temelji na produkciji v j . iasaii r. veliko razdelitvijo dela. /' v* lino n..! a.ša jočo delitvijo dela, ]»a se je značaj de i i i/pifiiiciiil le: ludi stališče de avi-l napram d«-!u. 1/. dela je iz Mv arjajoči element. \>nil tega se ji* delo izpreme lilo v navadno, iiiemramo delo, v Kara njej in zanimanjej ki ga je našel delavec prejšnjih dni i delu, išče delavec sedaj* i/.'. -, n dela. lega j? <!a je zahteva po krajšem dela v :.viii ••asu leduo večja. Za kapitana industrije, vodite lja i i mnnagerja je pogosto zelo ježko razumeti, zakaj zahtevaj.• i uslu/bem-i oseniurni delavnik, j dot-i in delajo oni sami dvanajst J ali štirinajst ur, ne tla hi se pri-] toževali. Pomislimo pa le na raz liko, ki obstaja med list varjajo . '.rti de'«»ii! tel enoličnim, mehu ničnim dolom in stvar nam po s;.u e takoj nekoliko jasnejša. V dvanajstih urah ravnatelje vega ali managerjevega dela je morda najti dve liri, ki sta en > ličili, rutinski in mehanični. Dr set tt:- pa je posvečenih nadzor ivu. administraciji, vodstvu de la in slBoh /. ci:o besedo ustvar jajočt i ut delu. V primeri z de lavcem od kosa pa stoji bilanca 'i>o nri proti osmini. Vsled neprestanih zahtev, da i se zmanjša število delovnih ur, m- je to zmanjšanje v resnici u* •li v miijfigih slučajih izvršilo in približujemo se sedaj 8-urnemu ; pravilu. V številnih industrijah j smo na že dosegli in gotova stvar .je da se uveljavi 8-urni delavnih po vsem industrijalnem svetu. Proti osemurnemii delavniku ne more hiti nikakršnih resnih j ugovorov, seveda pod pogojem, la pustiuic splošen Pomen osemurnega delavnika Večkrat se je ugotavljalo, d.i ! je mogoče vpričo večje uspešno sti delavca v osmih urah izvrftiti en iko m; ožino dela kakor v de j\o;ih. I«i n; a je, da se uspešno,i dolnvea /.višja, eim krajše posi:\ jajo vre, in skrčenje delovnega ; - , . i| devet na osem ur ne iro pnneniti zmanjšanja ene <!< j v. tine produkcije. Zmrnjšanje ;>a !'• l.ijub temu v ijetovih • lu ■ i pnziti ler postane Inhk" i velika ovira pri tekmovanju zi Irugim podjetjem, kjer je uve Ijaven d**veturni delavnik. Zara dite^a j«* tuili v interesu boljših razmer v podjetništvu, tla /niža delavnik povsod. S splošnim oseniuruint delav nikom pa zahteve ne hodo utih nile in šlo bo nazaj na sedem ur šest ur itd. Katera pa je pra\ končna meja, kjer $e mora usta-, viti krčenje delovnih ur, če hoče j naša civilizacija otwtejati še i — prej / Pred sto leti je znašal popreč ni delavnik od deset do enajst ur, sedaj |»a /.naša osem ali devet ur. ZuK.njšal se je torej za '20 odstot kov. Ali s tem je malo povedano, zakaj ozirati se je treba tudi na > druge razmere, ki so v zvezi s tem. Neproduktivno delo. Precejšen del svetovnega dela dandanes ni produkcija ali proiz vajanje, temveč oglaševanje, j prodajanje, amentum in drupe vr ste aktivnosti, katerih eilj je po večanje produkeije z Ustvarja njem popraševanja, ki prej ni ob- j stajalo S pomočjo teh umetnih sredstev se je povečal konsum, da se vzdržuje s produkeijo ne stari meri delovnih ur. Vzemimo sedaj, da bi opustili porabo stvari, za katere se ni žino nikdar brigali, dokler iuis ni kdo pregovoril, ter smo jili pričeli koiisumirati. *'e hi se za dovoljili s Stili do petkratno me ro komoditet, kot smo jih uporab ljali pred st oleti, hi imeli takoj štiriurni delavnik. I /.ločen je v»ega dela, > katerim ;ias napeljujejo, da uporabljamo več. kot čutimo v >ebi potrebe, bi še nadalje materijalno zmaj šalo delo sveta in nahajali hi se \ svetu s standardom življenja, Iji bi bil prav tako zadovoljiv, ko; je naš V njem hi se delalo !<• - ri ure na dan in le dvesto dni :ri leto. Da je to mogoče, kaže vojna, ki sili vse narode, ne le da opu ščajo vsakovrsten hiksus in se odrekajo nepotrebnih, včasih ce lo škodljivih užitkov, ampak d. omejujejo v nekaterih deželah eelo potrebne in najpotrebnejše užitke. Pomanjkanje, ki ji v mnogih deželah nastalo in gre naravnost do stradanja .se mora največ pri j»i>:iti osamelosti dotičiiul dežel i.i nezadostni organizaciji. Dej stvo, da jo na miljone za tlelo najbolj sposobnih mož na boji ščih in v zakopih, bi pa vsekakor mola1<> zbuditi misel, tla se potre bno tlelo lahko opravi /. mhiljšo porabo moči, kakor j«* pre«l vojno v navadi; zlasti ji- trel)a pri'tem pomisliti, da se je pro dnkeija pač spremenila, ni se na /manjšala, ampak rajši pomno žila. Xaxtopila je namreč povsod ogromna protlukeija vojnega nn terijala, ki jo v ngBlialnih časih nepotrebna. Če pa pustimo milj011 ljudi, via postopajo v industrijalmnn smislu ter še poleg lega dovoli mo, *la je dosti drugih miljonov zaposlenih v neproduktivnih in-1 dustrijali, potom lahko pred stavljamo, «la bi bilo v mirnih easih popolnoma dosti, če I »i st delalo v vseh industrijah po .-<*• ri ure 11a dan. Vpričo boljših razmer bi r.i /.1111111;' organizacija produkcije ler izločenje razsipnosti udtj stvilo navedeni sen. Neuspešnost družabnega reda. Kadar mislimo o tem, spozna vamo, da jo naša sedanja civili zacija strašno neuspešna glede posameznega človeka in 11a to, d 1 bi moger najbolje porabiti svo jo življenje. Neki norce je neko< dejal, tla živimo zalo, tla delamo. I11 na miljone ljudi je Od one ga časa naprej ponavljalo to l»o dastočo. Zaka j j»a i>i živeli, če jo delo vse, kar nam more nuditi življenje? V moderni dobi dela mo, jemo in spimo, da živimo. (-e so torej tlelo, snanjo in jed po trebščine življenja, se meri u spešnost življenja po tem, kak 1 velik tlel svojega življenju ima 10 na razpolago :'..i ;:i ne sobe i'i i te za presk rho \ <ukdaujih p<> lrr''š"-iii. Kljub velikanskemu uapredku človeštva tekom zad njega stoletja je postala sposob nost življenja pri posamezniku zelo majhna. Pred sto loti jo delal človek po prečno deset ur 11a dan ter te kom iristo dni na leto. Ako se izračunu jo tozadevne številke, se pride do sklepa, da je iuiel doti <"•11 i človek za svojo lasi no j>o» d bo n:i razpolago le 28% celokup nega rasa. V sedanjem ea.su, ko je uveljavljeno o.scuiurno d«»lo skoraj v vseh obratih in industrt jali, >e dela tristo dni na leto in to pomeni, da ima vsak posamez nik na razpolago 35% celokup ne u a svojega časa. Kljub veh kanskemu napredku tekom zad njemu stoletja je pridobil človek le nekako 7^ časa, ki mu je i/, ključno <hiii na razpolago in od stotek -{5 je nesorazmerno maj hen, Oe bi s«- izpolnile tozadevne nade ter bi se napredovalo do štirim iie«;a delavnika, bi imel vsak de lavec na razpolago 53' '-//t celo kupnega svojega času. S tem bi sc zaznamoval napredek, ki bi bil v resnici vreden tega imena. Ampak da se to doseže, je po trebna temeljna izprememba in dustrijalnega reda iti organizaci ja industrije, ki je mogoča le v mogoča le v socialistični družbi. (ieneral Crowder je podal iz javo, s katero razlaga odredbo "na tlelo ali v vojno." in po tej razlagi so se že pričeli ravnati fantje in možje v vojaški nabor ni starosti. Poročila iz vseli krajev Zdru ženih držav naznanjajo generalu Croderju, da so točaji, sluge, na takarji in drugi fantje iu inožj«1 • v naborni starosti, ki izvršujejo nepotrebna in neproduktivna de la, že pričeli prestopati v druue poklice, da vrše koristno delo. Po prvem juliju bo moralo na tisoče fantov in mož poiskati pro duktivno delo, ali pa oditi v ar mado. Izbere ni, kajti odredba pravi: "Na delo ali v armado." Pod besedo delo se razume le ta ko delo, ki je produktivno ali pa koristno vojni. Po tej razlagi so na primer nepotrebni sluge v hi šah bogatinov, točaji in natakar ji v gostilnah in restavracijah, ker zadnje delo lahko opravlja jo žene in .starejši ljudje, prvo delo pa bogatini sami. Nepotreb ni so tudi snažilci čevljev, kajti vsakdo *i lahko sam očisti čev lje. Tako bi se dala našteti še ce la vrsta del, ki so nepotrebnaav jih lahko vsakdo sam izvrši i!i pa žene in dekleta. Po izjavi generala Crowderja se ta odredba razteza tudi na ig ralce z žogo. Kazume se, če se splošna voja ška dolžnost razširi pod 21 leto in nad 31. leto, da bo tedaj seve-^ da tudi za te registirance veljav na odredba: "Na delo ali v voj no!" I/. New Yorka poročajo: post*1« ni preiskovalec, ki ga je imeno vala zvezna obrtna komisija, da vodi preiskavo proti mesarski tvrdki Wilson & Co., obtoženi, d.i je poslala armadi in mornarici sprijeno meso, je odgodil preis kavo po zaslišanju prič za teden dni. Po odgoditvi preiskave je Wil liam T. Chantland, ki vodi pre iskavo. naznanil, da preišče ko misija vbodoče obtožbe poti ve lemesarski tvrdki Morris & Co., ki je prodajala stare kokoši /.a mlade piške, namenjene za oficir sko kuhinjo blizo San Antonio, Tex. William W. Rowers, pomož ni splošni superintendent mesar ske tvrdke Wilson & Co. v Chica gu, je pri zaslišanju zagovarjal tvrdko. V obrambo je navedel, da sta on in Wilson jedla šunko, ki je bila odklonjena. Senat je sprejel Ashurstovo predlogo, ki dovoljuje, da se od pre :K),000 akrov sveta v zapadsii indijski rezervaciji privatnim podjetnikom, da izrabijo rudo v vojne svrhe, ki leži v tem svetn. Predloga pojde zdaj pred kon gresno zbornico. Lane, tajnik za notranje zadc ve, je priporočil predlogo, ki do voljuje izrabiti rudo privatnim podjetnikom, ker nimajo linlijan ei kapitala, da bi rudo iztrgali iz zemeljskega osrčja. Indijem i bodo prejemali po pet odstotku, od vrednosti rude, ki jo izkop Ijejo privatni podjetniki. Najemniške pogcxlbe bodo 1 ra jale za dobo tridesetih let, po ka'erih jih lahko tnjnik za no tranje zadeve podaljša za deset let.