Proletarec. [volume], July 02, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Published and distributed under permit No. 424
- 1st aa koristi dtUnbgt
ijudilvi. Dtlini *o opra
vičeni do vi(|«, kar pro
ducirajo.
Thi» paper i« dnoM to
the interest* of tba work
ing class. Workers ar«
entitled to all what they
produce.
ŠTEV. (NO.) 564.
authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
%
XU^u.™A^oe^niv".°If *£1 "m? Officii 4008 W. 31. St., Chicago. III. Delavci vseh dežela, združite se!"
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAG07lLL., DNE 2. JULIJA (JULY 2)1918.
PAZITE
na številko v oklepaju, ki
se nahaja polen tm*|*
naslova, prileplje
nega spodaj ali na
ovitku. Ako j« (555)
številka ' '
tedaj vam a prihodnjo ita«
vilko našega lista pot«2«
naročnina. Prosimo, po«
novite jo takoj.
LETO (VOL.) XIII.
Avstrijska Kriza.
Iz Londona poročajo dne '*'2. junija : Po brzo
javkah iz 1'uriha jo kronski svet na Dunaju na
svoji pondeljkovi seji sklepal o nadaljnih nared
ili li proti upornim Cehom in •lugaslovanom. Kron
ski svet se je tudi pečal z. akutnim vprašanjem po
Manjkanja živil in s položajem armade na bojišču.
(Mstopivši ministrski predsetlnik Seidler je
priporočil cesarju Itarona llanhansa, sedanjega že
lezniškeua ministra, za predsednika kabineta, ali
ituuiians je baje odgovoril, da sprejme le pod po
unjrni, ako se skliče državni zbor na zasedanje.
\aio jt Kari naročil liauhansii, <la naj potfkuša
doseči sporazum z raznimi političnimi strankami
\ s\ rho državnozborskega zasedanja, toda z ome
jenim -boi ovalnim programom.
i';::<hans ni igral doslej nobene vloge v poli
li i. pač pa je bil zelo zaposlen z. železniško upra
vo \ < Ijal je za naprednega človeka — kar se pač
Avstriji smotri za napredno, Zelczničarska or
ganizacija j<- imela z njim večkrat opraviti in je
, njim še precej dobro izhajala. Ker je pa v po
litiki t ukor« koč novinec, je o njegovem programu,
<"e poslane res ministrski predsednik, skoraj ne
mogoče soditi. Na eni strani bi pač pomanjkanje
njegove politične preteklosti lahko koristilo, ker
'»i mu prav to dalo proste roke in ne In vzbujalo
nobenih predsodkov proti njemu. Kljub temu ni
verjetno iln se posreči njegova misija. Wazlogi za
neuspeh so premočni.
.\li»ui. e ji in eelo precej verjetno, da hi llan
hans »<l konstitueionalno vladal. Ampak temu
so na poti taznovistna nasprotja. Razmere v par
anieniu so take, da ni razumeti, kako naj bi se
piepi-ecili kritični konflikti. Nad Avstrijo se ma
] ščnjr stari greh, da ni nikdar pošteno hotelu rešiti
narodnega vprašanja. zdaj ga pa ne more rešiti,
ker so se naredi naveličali slepomišenja, pa se ne
zadovoljujejo več » kompromisom, temveč gredo
z a uresničenjem svojih naeionalnih idealov.
Nekdaj bi bil kompromis mogoč, tako da bi
j se ohranila skupina, ki ji je sedaj ime Avstro
| Ogrska. Podlaga takega kompromisa l>i hila na
vsak način morala I »i t i resnična, nezakrinkana na
i rodna avtonomija. (*e I »i I > i I i naroili na tej podla
gi dobili priliko svobodnega razvoja, bi hila ire
; denta meti njimi zamrla; z zagotovljenim neodvis
! ni m obstankom hi l<ili našli svoje skupne gospo
darske interese; notranja preobrazba bi bila pa
tako vplivala na zunanje razmere, <In ne lii bilo
najbrže niti prišlo do sedanje vojne. Kajti z ve:'ji
| svobodnih uarodov se ne lii bila mogla nobeni dru
gi državi zapisati s kostmi in kožo, kakor se je
Avstrija Nemčiji; na drugi ..trani pa bi morala za
radi raznovrstnosti svojih nnrndgi živeti / vsemi
sosedi \ prijateljstvu.
Ampak t•» priliko j«■ Avstrija /;imndila, in
zdaj >e ne vrne nikdar ve«-. S svojim vladnim m
stemoni je pognala narodna nasprotja na tako
stopnjo, da .iili ni mogoče rešiti z nobenim kom
promisom. Danes ni usoda monarhije prav nič
vee odvisna od osebe, ki s»> postavi na čelo vli.de:
zapečatile s<> jo razmere, Ivi jih je vladni sistem
sam provoeiral.
ltanhans bi moral bi i i čarodejnik, da bi mu
Vtel i/gladiti žgoči konflikt med nemško hurzvazi
jo in nenemškimi narodi, l'rva hoče germanistih*
no Avstrijo, v kateri bi za druge narode odpadlo
nekoliko drobtinic, ampak nobena pravica ne:
I drugi hočejo po]>olno nacionalno pravico. Med
I tenia ekstremoma ni mostu in tudi Itanhans no
> more hiti tisti ženialni inženir, ki Iti ga zgradil.
Vzemimo pa v postov slučaj, <la Iti Itanhans
imel dovolj poguma in 1 >i so postavil na stališče
| pravičnosti sovo«la toliko, kolikor 1 >i mu dovolil
' ol. .tanek monarhije, ker so no more od nobenega
I minis)rskega predsednika v Avstriji pričakovati
iredenti/em, Te«laj Iti novi načelnik vlade moral
postaviti uajnhširnojšo narodno avton«»mijo /a cilj
in se pripraviti na odločilni boj z nemško buriva
/ijo. Da Iti bil ta boj dovolj težak, bodi le mimo
grede omenjeno; volilni re«l daje Ncnicent veliko
večje štev ilo poslancev, nego Iti jim šlo po prebi
valstvu in \ sled t etra jim ne manjka mnogo do ve
čine; taka znat na manjšina pa labko operira v
avstrijski zbornici / znanim sredstvom ohstrukei
Ije nekaj podobnega kot v Ameriki "filibu
, ster".
T« nt a to ni glavna težava. Njen značaj je teli
ničen in s krepko roko se lahko tehnično premaga,
j ICesiti oviti >ta pa nadvlada Nemčije na eni strani,
I*a nesrečni diialistični sistem na drugi.
Nemčija je tako jasno pokazala, da hoče imeti
svojo roko nad habsburško monarhijo in Avstrija
je tako opešala, da ne bo noben ministrski pred -
sodnik mogel voditi politike proti volji llerlina.
Ta. volja je pa absolutno germanist ična. kajti le
germani/irano Avstrijo hi mogla Nemčija preba
viti brez nevarnih želodčnih bolečin. Ita/.merjo
med Nemčijo in Avstrijo onemogoča narodno l'o
deralizaeijo Karlove monarhije.
Drugo jo dualizem. Dokler obstaja ta, je kon
čna narodna avtonomija tudi v okvirju monarhije
izključena. Avstrijska vlada nima (competence v
ogrski polovici. A Jugoslovani žive v obeh polo
vicah. Slovaki, namenjeni. <la s«* zedinijo s ('ehi,
✓.ive večinoma na * »xrskeni. Itusini .so razcepljeni
v r.iikovini, t .'aliciji in na Odrskem. Za uresniče
nje avtonomije Iti najprej moral pasti dualizett),
ki i>a pa madjarska oligarhija hrani / /olnni in
nohti .
Kaktičho ni v Avstro-Ogrski nohene zakonite
instaiicc, ki I »i mogla konstit ucionahio odstraniti
duaii/.em. IMegacijc, edina parlamentu oddale#
podobna ve/ nie<l obema polovicama monarhije,
>o institucija dualizma, ki je njih predpostavka
in podlaga. in je torej ne morejo menjati. Ovreči
se more diudistični sistem le z. revolucijo — od
>poilaj ali pii o«l zgoraj.
Zgoraj ni volje za to. Spi.da j pa ta hip ni
muci dovolj: če hi pa bila, nc ne bi revolucija več
zadovoljila / odstranitvijo duali/ma, ampak hi
po*egl.i po višjem cilju: |'o razpiMn monarhije.
Taka je situacija. \ kateri naj hi IhuihanK
napravil "reil" Ta naloga preseda njegove moči.
t c re-. prevzame mini>trsko predsedništ vo, bo v
najboljšem slučaju mogel to, kar je nekdaj grof
Taal't'c označil za jedro vladne naloge v Avstriji:
" Fort t retteii" \ -e drugo je preveč za človeško
moč. Poizkuša se pač lahko z. ljubeznivostjo, eks
perimentira >e tudi lahko z novimi persekucijami,
ampak nobeuu v prašanje se ne rešuje s tem.
I soda Avstrije se ne odločuje v nobenem ka
biiietu in na nobeni kronski seji več, ampak na
bojišču. Zakrivila je pa to sama. Karkoli jo za
dene. bo posledica njene krivde.
Nemčija in mir.
Kazni utopisti so imeli zadnji teden zopot
m -oliko veselja, četudi je bilo kratkotrajno, ka
' or je navadno /. gra- lovi v oblakih. Pridiga rji,
hi neprenehoma priporočajo, naj se konca voi,
iw in skliče mirovna konferenca, so peli ho/.a na.
: o r.: i.iški zini,uiji tajnik Kuchlmann dejal,
!;• m- !ie more ta vojna odločiti s samim orož
jem, ampak d.i l»odo morala diplomatična poga
i;,. j > nšiti vprašanje miru.
Kdor. je vajen diplomat iene»a načina izra
. ii.j.i, Ito lahko razumel, da je hotel Kuehlman i
s svojimi boedanii le opisati mnenje, ki ga ne
me v ncmškci i rajhstagu naravnost izreči. I>r.
Kuehinia m je izgubil upanje, da bi mogla Nem
čija zmagali ' orožjem. Kajti dokler ima kakšen
.lemšk: d žavnik količkaj ^ade, da bi nemška ar
mada mogla ostati zmagovita na bojišču, ne let
/tekel nobene besedice, ki bi se mogla razlagati
\ nnsprojnem zmislu.
Kueh!man:i je imel s svojim govorom goto
vo dobe namen /. nemškega stališča. Ako ni mo
goča zmaga na bojišču, tedaj je za Nemčijo go
tov . najbolje, da se konča vojna, dokler je uje
ti, i po/i«»ija na bojnem polju še ugodnejša od
nasprotnikove. Kajti le bitje s kakšnega tujega
•■veta, kj'*r ni še nikoli bil«) vojne, bi moglo misli
ti, d : ne vplivi na mirovna pogajanja nič voja
»ka situacija, ampak da se snidejo za zeleno mizo
rami ljudje, ki bi radi ustanovili in zavarovali
isto pravico. Koliko vpliva ima na mirovne po
boje vojaški položaj, je najbolje pokazal bresi
11'ovski mir.
Kuolilmannov govor bi se torej lahko sma
tral za posredno vabilo na naslov nasprotnikov,
t 'se naj p idejo na mirovno pogajanje. Ce je nem
ški državni tajnik nameraval kaj takega, se je
mora! njegov namen na vs»k način ponesrečiti.
Vzrokov za to je cela vrsta.
Predvsem je netuogmV pričeti z Nemčijo
I kakršnokoli pogajunjc,. dpkler ue,^»ov^ nit-ivni;
i svojih vojnih ciljih in mirovnih pobojih. Do
^'ej 11 i n<- eden izmed nemških državnikov izre
kel ne ene ofieielne l>e.sede v tem oziru. Hinav
ska 'raz:« da vodi Nemčija obrambno vojno, ii"
povgj absolutno ničesar in s tem, kar je uemšk i
vlada storila z Rusijo, je tudi javno dokazala] tla
je tista fraza hudodelsko zlagana. Že ofieielni
trdovratni molk o mirovnih pogojih se ;>a lahko
smatra za dokaz, <la ima Nemčija namene, ki ><•
ne morejo strinjati z značajem "obrambne'* voj
ie it: ki jih kajzerjeva vlada le zato ne sme ra/.o
deti, ker l»i morala sieer priznati rokovnjaške
namene.
Sesti v teh razmerah z nemškimi diplomati
za ze'eno mizo bi moglo pomeniti le dvoje: Ka
pitulacijo pred kajzerjem ali po podaljšanje \<>.i
: ue morda še za nekoliko nepotrebnih let.
Kakor s<> Rusi v Brest Litovska nenadot > i
i spoznali, da znajo nemški mešetarji z obratom
roke iz najlepših naeel izvajati tolovajske za
htev«. tako hi Amerika in zavezniki, če bi I »i' i
dovolj lahkoumni, da bi šli brez garancij na kou
fereneo, tam spoznali, da ne misli Nemčija
sklennti miru s porajanjem, ampak <la ya hoče
diktirati po svoje. Za vsako njeno zahtevo pa bi
veljal argument, da stoje njene armade na frai.
eoskih. in belgijskih tleh, ila je vsa Srbija in <V
na (Jora s kaosom Albanije okupirana, da se tu
.•i v Italiji avstrijske eete še vedno za Piavo.
Kapitulacija pred nemškim zahtevami, ki jih
lahko slutimo po pisavi junkerskih listov, po ne
oficit-lnih izjavah nemških državnikov, po govo
j lili ■ flunkiii venetalov in po nemških dejanji'*!
j iin lii'ski'in, je nemogoča. KJi.jti to hi pomenilo
a nt liti zmago kajzerstva z vsemi njenimi po
i Hlnttnwii i *
Ako hi nemški diplomatje na konferenci
! o»or.nrli. < i ji ne morejo s pogajanjem doseči t •)
: keira uspeha kakor na Huikem, ni misliti, da i)i
| odnehali .1 ni pa k okušali l»i čiiolnilj zavleči obrav
navanje KniitVrenea l»i jim služila le kot pre
iitirie. ki i>i ga militarizem porabil, tla se odda
i:ne in dkrrpea. Kadar Iii • • nt i 1 i, da je utilitari
stična iiiiišina zopet dovolj močna in uspešna, l i
s himvskim vzdihom prekinili podajanje in sku
šali /a donii eo porabo /.valiti odgovornost na
"trmo sovražnikov", vojna Id s» pa lahko nada
ljevala \ podvojeno furijo.
( e hi bil kuehlmann res tak veleuiu, kakor
•i domišlja, da je, bi bil moral razumeti, da nisi
nasprotniki tako na glavo padli, kakor bi bilo za
l aj/e"ja prav. in da jih same > sbulkorjeni po
sute besede ne morejo izvabiti na brezuspešno
pogajanje.
Kazim tega bi bil pa tudi že čas, da bi na
.Nemškem razumeli »lavni pogoj, brez katere;; 1
je vsaka konferenca nemogoča. Kakšne garanei
, je more Nemčija podajati, <la bo to, kar se skle
' ne j.; i mirovnih obravnavali, tudi držalo? (ieslo,
, da * ve hoj zoper avtokraeijo, ima svoj pometi,
l:i na Nemški .11 ne bi smeli prezreti, če bi jim
res š o za pošten mir. S kajzerjevo avtokraeijo
skh-niti mir ali pa ga sploh ne skleniti bi bilo
vseeno: kajti sedanji vladni sistem na Nemškem
: i s*• čutil z novo mirovno pogodbo ravno toii
o vezanega, kolikor mu je bila j>godba o bel
' gijski nevtralnosti sveta.
l/])t-fiiiciiil>;. nemškem* vladnega sistema ni
\ le notranji) zadeva Nemčije, ampak je mednarod
.m ai'< ra Kajti t i vladni sistem ugrožava mir
vseya sveta in zato je ves svet intereiriran nn
tem, <tii v«- odpravi ta nevarnost.
Toda karkoli je nameraval Kuehlmann, je
'•ilo . z. :ratli tega zgrešeno, ker se je križalo z
ni'slji i-. jeu k;; i/erja in tistih, ki stoje /a njim.
V i • iliM;mi je zbudi! njetrov govor veliko sen
zacijo a • pa k skrajno je ra/dražil militariste v
rajlistayu in izven njega. Takoj je moral na
-topri kanček*,i llertiing z drugim govorom, ki
i • fnktieno pomeiiil hudo moralno zaušnieo
Kuehlmannu, junkersko časopisje ga je jelo na
|*>udftti, kakor da žp ne sedi več v uradu.
I>i i . ho menda kmalu resnično ali pa že je.
1'rzojavi poroča jo. da je vložil svojo demisijo in
m sporoči prihodnja vest imenovanje njegovega
naslednika, ne l«> to nikakršno presenečenje.
ICaj/t r ne trpi priznanja, da ne more Nem
| čiia zmapati z orožjem. Kajzer hi sieer v duši
rad dosegel ko iee vojne s konferenco Kajti če
ti popohioma zaslepljen, mora spoznati, da gre
< t'layonii. tes za njesjuvo kožo. Ampuk vsaka raz
orav.i o miru hi morala stati pod vtiskom, da je
Neiučija zmagovalka. Zastopniki zaveznikov in
Amerike bi mo-ali na konferenci imeti občutek,
-'a jim ponuja kajzer i,: same milosti mir. in kon
."■iia pogodba hi morala biti taka, kakor si jo želi
Nem'ija. To bi I »i I mir nemškega imperializma,
u iS' nemŠKega svetovnega gospodstva.
1'oštenefta pogajanja ne mara kajzerstvo in 7.
' njegovega stališča je to popolnoma umevno. Za
o p.i tudi ni ens za govorjenje o miru, dokler
1 ,>e bo Nemčija spoznala, da je konec njenih sanj
• » svetovni nadvladi.
Konfuznost poročevalstva o Rusiji.
*> KMsi.it prihajajo zopet kupi vesti; večino
ma senzacionalne in razburljive. Toda ee je
••itn»•»!i količkaj pazen, spozna prav lahko, da so
t činoma pretirane, tendeneiozno pobarvane, ali
ii: imraviost izmišljene. Tako je n. pr. ves pret"
«Vt.< :<>ile!i po časopisju strašila vest, da je bivši
<ii'- Nikolaj umorjen. Potem je bil tudi njegov
sin mrtev. Nikolaja so enkrat boljševiki eno
• i; ■ \ 11 o umorili, potem so »a zopet po kratki sod
:. i j s1; I obravnavi ustrelili. Tudi potrdila teh vesti
so prihajala in nazadnje je prenašala brzojavna
. •ca c-lo nekakšno Oieerinovo "ofieiclno" pri
iiauie, d:? je bil nekdanji ear re» eksekutiran.
Zdaj je Nikolaj Romanov zopet živ in
• li;i' Ni ta Marin je že ne.kolikokrnt vstal od
mrtvih. In lahko se še ponovi.
Stvar ne Iti bila kdove kako neznansko važ
na, če bi kazala, kako preklicano nezanesljiva so
v sedanjih easih poročila in koliko debelih laži
e prodaja za resnico. Nikdar ne more biti či
l. teli dovolj previden, zlasti kadar gre za vesli
iz krajev, s katerimi ni v sedanjih časih mogoče
(obiti zveze in se vesti vsled lega ne morejo kop
t rolirati.
f>oroi*ila o usodi Nikolaja liomnnova pa niso
bila edini telegrami, ki so prišli tekom tedna iz
raznih krajev o Ifusiji Najbolj senzacionalna
vost so ji- glasila, da jo zmagala protirevolnoija,
dn .jo veliki knez Mihajlo rnzulašon /a carja. <l.i
no boljševiki porušeni in da sla lienin in Trookij
pobegnila.
Samo po sobi so razumo, da so to vesti imele
najdebelojše glave, ki jilt je mogoče napraviti v
kakšni tiskarni in objavljeno tako, <la bi napra
vilo na oitatelje vtisk absolutne «vete rosnioo.
Toda filafolj, ki bere z možgani v glavi, j»
moral predvsem dobiti vtisk veliko konfuzije.
Vosti so so tako mešalo in križalo, kakor da .i«'
' otel kdo napraviti poizkus, koliko preneso po«
trpožljivost poprečnega oirtatelja. Tako so n. pr.
kazaki pod vodstvom .«enerala Kalodina in
nilovft obenem / noin.sk imi četami okupirali Mn.
kvo, veliki kii"/. Mihajlo je |>a sprejel krono.
Odkod sla m- vzela Kalodin fh Kornib»v?
<>d obeh jo bilo pnnovno poroča no, da sta
mrt'-a. O njiju smrti jo »bilo povedanih tolike« p<>
drobnosti, kakor <la jo I »i I n smrt obeh naprej na
povedana, da so so mo<*li zbrati poročevalci in
opazovati vso reč kakor kakšen slavnosten akt.
ki s? na/nani dneve in tvdne naprej. Naenkrat
sta mrliča na čelu kazako« in osvajata Moskvo.
^osebno lepo ji' pa to, da so tudi nemške če
to z njima. \
Sicer ne l>i .smatrali za neinotrtn'c, da hi pro
t irwolucionarji sprejeli nemško pomoč, «iri^i •< >
•mm baš Kortiilova in Kaledina vedno opisovali
kot .»ajvečja so\ ražuika NVinccv. V civilnih voj
•lah je marsikaj mogoče. V l krajini in na 1'in
skem miio videli, da so se protircvolucionnriii e
lementi obrnili do Nemčije naravnost za pomo •
• m ni dvoma, da se dobe tudi na Ruskem clemei:
. i, ki Iti j i • 11 bi! kakšen hohenzollernski car ljub'i
od boljševikov, od socialistov, od revolucij
. ploh.
Toda vest o nemških čotah v Moskvi je bila
iz drugega zelo očitnega razloga zlagana. Na.;
bližin točka, kjer jc bilo nemško vojaštvo še da i
nrrj jr milj oddaljena o<l Moskve, s tem
.!<■ menda dovolj povedano.
Ker pa mora brzojavni aparat prenašali \sc,
i;ar m na njem dela, je bilo mogoče, da nas jt* že
lan pozneje presenetila druga, še večja senzaci
ji. Prišla so namreč poročila, da se pripravlja
Nemčija, kajzerjeva Nemčija, da bo pomagala
bolj.'evikom v Rusiji. Tista Nemčija, ki jc stre
ljala m obešala boljševike, na Finskem in \ I -
krajiui na tisoče, jim •»<» sedaj naenkrat poma
jrni
I >.i se uganke porono/.c iu komplieirajo, k
drugo poročilo »benem pravilo, da pripravlja
Nem ija iio\ <> veliko ofenzivo proti Ktudji, eeš
• l;i Kitsi ne i/.|ioli)jnjejo brestlitovske pogodbe.
Polagoma >e vsaka taka razdražljiva vest
vsaj deloma ohladi. Tako nam sedaj na primer
naznanjajo, da veliki knez Mihajio pravzaprav
vendar še ni ear, ampak le izdaja manifeste, ki
pozivajo rusko ljudstvo, nuj se otre«e boljfievi
skeg.i jarma. Nekatera poroeila eelo pravijo, da
i e ^prejme krone, ako ne sklene narod tako.
I'o našem mnenju stori par najboljše, ee je
>ph»!i ne sprejmi, kajti <"e je o l^.isiji kaj goto
vega, je to, <la si narod ne želi ne eara ne monar
hije :n ee Iti se kateremukoli plemenitemu pu
toloveu posrečilo, da »i posadi za nekaj easa
krm.o nn glnvo, je ne bo dol no nosil. 1'retendenti
so si< er •. teh reeeli zelo kratkovidni; kakšen
•"a st i hlepeli gei (ral zašepeee velikemu ali male
mu knezu v ušesa, da raka ves narod nanj, plc*
meniti gospod pa takoj verjame, tla nima Ijud
stvo trs nobene druge želje in misli. Kajti njemu
j«' prijetno, da psa narod "tako ljubi", in kar je
i-'oveku prijet mo, 'o navadno rad verjame. Tudi
kitajski resar je verjel lieemerskiin mandarinom,
da ne more narod "živeti brez njega." A ko je
i.'.dal svoj »rvi • esarski manifest, se je kmelu pre
pričal, «I ji je bolje, ee pusti narod pri miru.
( Konee na 8. strani.)