Proletarec. [volume], July 09, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Published tnddistr ibuted under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago,
A. S. Burleson, Postmaster General.
Illinois. By order of the President,
* '»* m koristi J«Unk*f«
.juditva. Dala vel •• opra
»iieni do mp, kar prt*.
ducirajo.
TU« poper ia devoted to
tka iotoroets of t ko work*
log cIom. Workers aro
entitled to oil wkat t key
produce.
M • ^ -
it k ' 2
W
&
.LiAia/^
■■■■h
HvCv
Sil?** " «e«ond-ela*» D»c. •. 1»07. at the post offlea
sTTMcaee. UL, under t h« Aet of Coa*re«» of March 3rd. 1871».
Offici: 4008 W. 31. St., Cfelcigt, HI. Delavci vseh dežela, združite se!1
5TEV. (NO.) 565.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 9. JULIJA (JULY) 1918.
PAZITE
aa številko t oklepaju, ki
•• aakaja polog vaiega
naslova, prileplje
nega a p od a j ali BO
ovitku. Ako jo /SJUI)
itevilka
tedaj vam a prikodnjo ite.
vilko natega lista patoio
naročnina. Proiimo, po«
novito jo takoj.
LETO (VOL.) XIII.
Govor predsednika Wilsona
na praznik neodvisnosti v Mount Vernenu nad Washingtonovim grobom.
"<«os pode člani diplomat ičncga /.bora in moji
tovariii sodržavljani i Srečen sem, da »eni cdšel z
vami na ta mirni prostor starega posvetovanja,
<',» i/pregovorim nekoliko o tem, kaj pomeni ta
dan naše narodne neodvisnosti. Prostor se zdi
zelo miren in oddaljen. Veličanstveno miren je
in nedotaknjen od posvetnega vrtinca, kakor je
bil v onih velikih »"asih, ko je bil tukaj general
Washington in je obdržaval mirne konference *
možmi, ki so se imeli združiti z njim ob rojstvu
naroda.
S teh krasnih gričev so gledali svet in videli
so ga vsega, videli so ga v luči bodočnosti, gledali
so ga z novodobnimi očmi, ki so se obrnile od pre
teklosti, katere niso mogli možje liberalnega duha
nadalje prenašati.
Kadi tega ne moremo tukaj, v neposredni bli
žini tega svetega groba, občutiti, <la je to pro
stor smrti. To je bil prostor velikega dela. Velika
obljuba, ki je veljala za vse človeštvo, jo bila izre
čena tukaj jasno in iskreno.
Spomini, ki nas obdajajo tukaj, so oživljajoči
spomini na plemenito smrt, ki je le slaven zaklju
ček. Zmožni moramo biti, da vidimo s tega zele
nega griča z umevajočimi očmi svet okoli sebe
in razumemo novi namen, ki mora osvoboditi
ljudi.
Značilno je — značilno radi njih lastnega
značaja in namena in učinkujočih vplivov — da so
Washington in njegovi tovariši govorili in delali
kakor baroni v Runny medu, ne le za en razred,
ampak za ljudstvo. In prepuščeno je bilo nam,
da spoznamo in razumemo, da niso govorili in de
lali le za en narod, ampak za vse človeštvo.
Mislili niso nase in malerijalup interese ma
lih skupin zemljiščnih posestnikov in kupčevaleev,
s katerimi so bili vajeni delati v Virjfiniji in ko
lonijah. cdtod proti severu in jugu, ainpak mi
slili so na ljudstvo, ki je želelo, da se odpravijo
razredi in posebni interesi in avtoriteta mož, ki jih
niso sami izvolili, ila jih vladajo.
Imeli niso zasebnih namenov in želeli niso
posebnih privilegijev. Zavedno so zavrtali, da po
stanejo možje vseli razredov svobodni in je .Ameri
ka pribežališče za može iz vseh narodov, ki no že
leli, da uživajo ž njimi pravice in privilegije svo
bodnih mož.
Ali se oddaljujemo od njih smeri — ali dela
mo tako? Mi nameravamo, kar so oni nameravali.
Mi, tukaj v Ameriki, smo prepričani, da je nafte so
delovanje v sedanji vojni le sad tega. kar so
vsadili oni.
Naša stvar se loči od njih stvari le v tem, da
je naš neprecenljivi privilegij, da soglašamo z mož
mi vsakega naroda v tem, kar zavaruje ne le svo
boščine Amerike, ampak ravnotako zasigura tudi
avobodščine drugega ljudstvu. Mi smo srečni oh
misli, da nam je dovoljeno storiti, kar hi oni sto
rili, če bi bili na našem mestu.
Zdaj se mora odločiti enkrat za vvie, kar je bi- j
lo odločeno za Ameriko in v veliki dobi, iz katere !
duha danes črpamo. To je gotovo pravi prostor,
s katerega lalika mirno gledamo na svojo nalogo,
da utrdimo naš duh za njeno izvedite v. In to je
primeren prostor, na katerem priznamo prijate
ljem, ki gledajo na nas, in prijateljem, s katerimi
smo na srečo združeni v akciji, vero in namen, za
katera delamo.
Tak je naš nazor o velikem boju, v katerega j
smo zapleteni. Načrt je zapisan jasno v vsakem j
prizorn in v vsakem dejanju največje tragedije.
Na eni strani stoje narodi vsega sveta — ne sa
mo aktualno prizadeti narodi temveč mnogo
drugih, ki trpe pod gospodstvom. pa ne morejo
stopiti v akcijo; ljudstva mnogih plemen in v vsa- j
kem delu sveta — ljudstvo prizadete Rusije je šo ,
vedno med njimi, dnsi je v tem trenotku neoiga- j
nizirano in brez moči.
Nasproti temu stoji bre* prijateljev omamlje
na skupina vlad, gospodarji mnogih armad, ki ne
govore /.a splošen namen, ampak govore samo za
svoje sebične ambicije, od katerih ne more nihče
«drugi kaj pridobiti kot oni sami, katerih ljudstva
so le kurivo v njih rokah; vlade, ki se boje svo
jega ljudstva in so sedaj njih suvereni lordi, iz
črpa joči jih na vse načine s tem, da razpolagajo
z njih življenji in premoženji po svoji volji, rav
« no tako tudi z življenjem in premoženjem vsakega |
ludstva. ki pride pod moč — pobarvano z vlado j
tujega lepotičja in primitivne avtoritete i/, do
be, ki nam je tuja in sovražna.
Preteklost in sedanjost sta v smrtnem spo- ;
padu in ljudstva na svetu umirajo med njima.
Tu je samo en izhod. Poravnava mora biti
končna. Tu n emore biti kompromisa. Polovična
odločba ne.bo priznana. Napol odločba ni mogoča.
To .-»o i-ilji, za kalen* se združena ljudstva na svetu
bojujejo in ki morajo hiti priznana, preden bo
i mir.
1. 1'ničenje vsake poganjalne sile kjerkoli,
ki lahko separatno, tajno in po svoji volji kali sve
tovni mir; ali če se ne more uničiti, tedaj naj sV
zniža do prave nezmožnosti.
2. Izravnava vsakega vprašanja teritorija,
suverenosti, gospodarskega dogovora ali politič
nih zvez na temelju svobodnega sprejetja izravna
ve po ljudstvu, ki je direktno prizadeto, in ne na
temelju materijalnega interesa ali pridobitve k«, j
terega drugega naroda ali ljudstva, ki želi d rti - I
gačno izravnavo v interesu njegovega vpliva aH
gospodstva v inozemstvu.
3. Priznanje vseli narodov, da se vladajo |
v občevanju drug z drugim po ravnoistih načelih I
spoštovanja in časti do postave eivilizirane dru- !
žbe. ki vlada posameznega državljana v vseli mo- j
dernih državah v stiku z drugimi; končno, da so j
vse obljube in dogovori svečano izpolnjujejo, da i
se ne stoje privatne intrige in zarote, ne sebične
krivice skovane z neka/ni vosi jo in »!a se ustanovi
medsebojno zaupanje na pravem temeljn medse
bojnega spoštovanja do pravice.
4. Ustanovitev mirovne organizacije, ki zr
gotovi.da združena moč osvohodenih narodov pre
preči vsak vpad v praviee, in <la siuži miru in pra
vici, <Ia se doseže definitiven tribunal za mnenje,
kateremu se morajo vsi podvreči i nkatero sank
cionira vsakO mednarodno vposlavl jcuje, o kate
rem se niso mogli direktno prizadeti narodi
prijateljsko sporazumeti.
Ti veliki predmeti gredo laliko \ en stavek.
Kar iščemo, je, da vlada postava, vtemeljfcna na
dovoljenju vladanih in vzdržavana po organizira
nem mnenju človeštva.
Teh velikili ciljev se ne doseže z razpravlja -
njem in iskanjem pobotanja in nkoiuodiranjem,
kar državniki morda žele s svojimi projekti
o ravnovesju sil in narodne oportunitete. Te la
liko realiziramo le po odločbi, kaj misleča Ijud •
siva na svetu žele, z njihovimi stremečimi upi po
pravici, socialni svob«di in ugodnosti.
Lahko mislim, da ncsi tu zrak glasove teh
principov s posebno uljudnust jo. Tukaj so se raz
vile moči, katere je velik narod, proti kateremu
so bile najprvo določene, najprvo smatral za re
volto proti njegovi opravičeni avtoriteti, ki je pa
že davno spoznal, da je bil korak za osvoboditev
njegovega ljudstva kot ljudstva Združenih držav.
In zdaj stojim tu. da govorim — govorim ponosno
in z zaupno nado — o razširjenju revolte, te osvo
bodilne borbe vsem velikem svetovnem odru.
Slepi vladarji Prnsije so zbudili moči, ki so
jih malo poznali — moči, ki enkrat vzbujene,
ne morejo biti nikdar več pobite na tla; kajti
v njih srcu je navdušenje in namen, ki sta ne -
umrjoča in pravo bistvo triumfa.
Pred kratkim jo prišlo iz Borna poročilo, da
so Avstrijci obesili 300 češkoslovaških prostovolj
cev, ki so jim prišli v bojih na italijanski fronti
kot vjotniki v roke. Bernski korespondent pravi,
da jo imola to poročilo dunajska "None Preie
Presse
("o bi so telegram tikal katerek?>li dežele na
svetu, bi človek desetkrat obrnil časopis, v kate
rem ga je eital. preden bi verjel, da je res'tako
natisnjeno. V časih živimo, ko je človeško življe
nje zelo padlo pod svojo normalno vrednost; na
bojiščih obleži na tisočo mrtvih, včasi na stotisoče
v eni sami bitki. Ampak tako vendar ne more biti
nobeno živo sroe zakrknjeno, da ne bi vsega telesa
izpreletel mraz ob misli na tristo krvniških ekse
kuoij na en mah !
Poročilo se tiče Avstrije in — človek opuščh
svoj dvom. Kajti v Karlovi monarhiji je obešanje
postalo državna industrija. Iz govora poslanca
Daszvnskega pred dvema letoma vemo, da so
Avstrijci in Nemoi obesili 30.000 oseb na Polj
skem. Iz poročil "Neues Wiener Tagblatta" ve
mo. da je bilo v prvih dveh letih vojno v čeških
in jugoslovanskih deželah eksekutiranih, deloma
obešenih, deloma ustreljenih, nekaj nad 30.000
oseb. Nemški jezik so jo obogatil z značilno be
sedo "Schnellgalgen".
Človek čita, in kakor je strašno, kakor se vse j
v duši upira, vendar verjame. Zakaj justični i
umor je v Avstriji tradicionalen in rahelj je tako
rekoč posvečena habsburška institucija. Odkar
je vojna, je postalo ime Arad ominoy.no. V tem
odrskem mestu je ječa. v katero hm pošiljali po- j
litične "zločince" ne le iz ogrskih krajev, ampak
tudi iz Bosne in Hercegovine in iz avstrijskih de- %
žel, posebno iz čeških. Državnopravni pomisleki
so ne razblinili; niti Madjari niso vprašali, po
kakšni pravici se poslužuje avstrijska vojaška
oblast njihove ječe. Ampak Arad ni postal prvič
tako famozen. Leta 1849., ko je po Oorgevevi ka
pitulaciji y.ver llavnau divjal na Ogrskem, je bilo
v Aradu trinajst ogrskih revolucionarnih gene
ralov obešenih — ne glede na nižje oficirje in
vojake.
Seveda se letos ne piše leto 1845», ampak I.
1918. Toda v Avstriji živi še vedno duh reakcije,
ki je sledila "divjemu letu", in vse konstitucio
nalue oblike, ki so bile pozneje uvedene pod pri
tiskom razmer , so bile namenjene le za presle
pitev zunanjega sveta, nikakor pa ne za dejansko
uresničenje kakšne demokracije. Avstrija se je
nekblikokrat zaletela, da bi bila prišla vsaj med
zadnjo stražo modernih, civiliziranih držav. Ali
s svojo absolustično tradicijo je tako obreme
njena, da jo je ta teža vselej potegnila nazaj v |
predinarčno dobo in danes izgleda. kakor da so
Ala vsa leta izza revolucije le kakor sanje mimo
te srednjeveške monarhije. Politika Metternieho
ve dobe išče novo podlago; Prancova in Ferdi
nandova nesposobnost se ponavlja v Karlu; Hav
nau.fredivivus pa obhaja svoje bestijalhe orgije
pod raznimi imeni. Visliee so /opet simbol avstrij
ske konkurzne mase.
Toda "Cehi so sami krivi'*, bodo deklnn-.irali
ljude, ki iščejo izgovore /.a vsako hubsburško pod
lost. Klicali si bodo v spomin avstrijske "kriegs
artikle", pravili, da je za "Desertion vor dem
Feinde" določena smrtna kazen in filozofirali. da
so Čehi saini vteknili glavo v zanko, ko so dvignili
orožje proti Avstriji.
Tako bodo seveda tudi avstrijska vojna so
dišča opravičevala svoje divjaške sodbe. Vendar
je pa utemeljitev liapačna, kajti nad avstrijskim
vojaškim zakonom stoji mednarodno pravo.
Avstriji je dobro znano, da ne gre za par
avstrijskih "dezertorjev". ki so se "izdajalsko"
pridružili sovražni armadi. Znano ji je. da na
stopajo Čehi kot organizirana armada; stanje, ki
rezultira iz tega, je civilna vojna in česko-slovaški
armadi pripadajo vsled tega vse pravice, ki gredo
po mednarodnem pravu katerikoli vojskujoči se
sili. Člani te armade niso "ces. kr. dezerterji,"
ampak češki vojaki; če pridejo v avstrijsko vjet
ništvo ,imajo Avstrijci z njimi ravno 1ako posto
pati kakor s francoskimi, italijanskimi aii srbski
mi vjetniki.
Kakor kažejo habsburško vislice, ne pozna
Avstrija pravice revolucije. Lipovim bogovom,
ki predstavljajo vojaške sodnike, je zgodovina
prav tako neznana kakor mednarodne tradicije in
načela. Vojaški kazenski zakon je ves njih koran.
Kormula "Tod dureh den Strang" jim je najbolj
priljubljena, ker je tako "enostavna" in ces. kr.
značaju simpatična.
Le eno so pri tem pozabili blagodušni. v uni
forme oblečeni in na "Exerzier Keglement" dre
sirani paragrafi: Ce so obesili tristo čeških voja
kov. niso obesili revolucije. Le njeno seme v zem
lji so pomnožili in pognojili so njivo, da bo bolj
rodovitna. Semena morda niso poznali; toda ka
kor more iz pSeničnega zrnja vzkliti le pšenica,
porodi revolucno seme le revolucijo.
Še je treba bojev, težkih, požrtvovalnih, ener
gičnih bojev ,ali bliža se čas, ko ne bo svet več
vprašal, če prizna k. k. Avstrija pravico revolu
cije ali ne. Kajti revolucija pojde brez vprašanja
preko ces. kr. lasulj in uniformiranih paragrafov,
da pokoplje, kar je mrtvega in napravi prostor
novemu življenju, resničnemu življenju.
Umor grofa Mirbacha.
V Moskvi je bil umorjen grof Mirbach, ki je
ifcza brest-litovskega miru zastopal kot veleposla
nik Nemčijo pri ruski vladi. Poročilo o tem do
godku pravi:
IlavftKova agent ura je dobila iz Ilazla vest,
da je bil grof Mirbaeh, nemški poslanik v Rusiji,
umorjen v Moskvi.i Poročilo je prišlo v Avieo iz
Herlinn in opisuje atentat tako:
Dva neznana moža Nt a pod sleparsko pretvezo
dobila v petek zjutraj vstop v nemško poslaništvo
in sta prosila, da bi smela govoriti z Mirbachom,
kar jima je bilo dovoljeno. Komaj sta stopila pred
poslanika, sta ga napadla z revolverjem in ročno
granato. Poslanik je umrl nn mestu. Napadalca
sta potem ušla in izginila.
Orof Mirba<*h je bil star 79 let. Knkrat je bil
nemški poslanik na Grškem. V Moskvo je prišel
v zadnjem r.prilu in od tistega časa je vedno do
stavljal boljševiški vladi note iz Berlina z nešte
vilnimi zahtevami nemške vlade, na katere je ho
vjet navadno odgovarjal s protestom. V maju ga
je Nemčija imenovala za posredovalca pri mirov
nem pogajanju med sovjetnko republiko in Ukra
jino in pozneje med Finsko. Zadnja depeša iz
Moskve, datirana 5. julija, pravi, da je Mirbaeh
z uspehom izposloval od sovjetske vlade osvobo
ditev šestih buržovaznih Fincev iz vjet niš t va v Ru
siji, v /»meno je pa Nemčija izpustila Leona Ka
menova, holjševiškega poslanika /.« Avstrijo, ki j
je bil nemški vjetnik na Finskem.
Po drugem poročilu iz Bazi a je Nikolaj Lenin !
takoj, ko je i/vedel o dogodku, poslal ruskemu po
slaniku v Berlinu Jofeju sledeči telegram:
"Dva neznanca sta danes (v soboto") ob 2.
popoldne vstopila v nemško poslaništvo z doku -
menti nekega specialnega odbora. V uradu gro
fa Mirbacha sta vrgla bombo in ga tako težko ra
nila ,da je umrl.
Zastopniki vlade so takoj obiskali poslaništvo
in izrazili svoje ogorčenje nad dogodkom, ki ga
•smatrajo za političen manever, da bi so izzvalo
sitnosti.
Storjeni so koraki za varstvo nemškega posla
ništva in nemških podanikov."
#
Vpričo nezadostnih vesti o dogodku je pač
povsem nemogoče izreči kaj definitivnega o stvari,
kajti dokler se ne ve nič druzega, kakor da sta
prišla dva moža v poslaništvo in ubila Mirbacha.
je sicer lahko marsikaj ugibati, ampak zaneslji
vega se iz tega ne more izvajati nič.
V londonskih in pariških listih so izrečena
razna mnenja o atentatu in mnenje si seveda la
hko vsakdo napravi po svoji volji in po svojem
razpoloženju. Toda preden se more izreči kakšna
sodba, hi bilo predvsem treba vedeti, kdo sta bili*
napadalca. Tedaj bi se morda moglo spoznali,
kakšen je bil pravi motiv atentata.
•
Motivi atentata so namreč lahko zelo različ
ni četudi je najbolj verjetno ,da je bil umor i?
volncionarno dejanje, porojeno iz odpora proti
prest most i, s katero postopa Nemčija napram
Rusiji. Ali tudi kar je verjetno, mora biti šele do
kazano, da se moie sprejeti kot resnično, in do
kler ni takih dokazov, se ne morejo druge možno
sti enostavno odkloniti.
Taka možnost je na primer ta, da stoje nem
Ske .ilc same za atentatom. Nič posebno novega
ne '.i bilo, da bi avtokraeija žrtvovala svojeg,«
človeka, zato da doseže po ovinkih namen, po
katerem noče iz kakršnihkoli vzrokov javno po
seči Tako je sarajevski atentat na Franea Kev
dnianda še danes inisteriozon, in samo, da mo bili
načrti zanj izdelani na Dur.aju ali v Berlinu, j«'
močnejši kakor verjetnost vseh tistih bajk, ki so
jih razširjali habsburški mogotei o velesrbuki za
roti
Nemčija ni zadovoljna z razmerami v Rusiji, j
Po je stara stvar in zelo razumljiva stvar, kajti
Nemči ja je pričakovala od -miru z Rusijo I i.noč
l.';>risti, od katerih jih je 900 izostalo. Nemčija o
nnzn.ie, kako raste na Ruskem sovraštvo, ki ga je
sama sejala, in je prepričana, da nima pričako
vati nit" dobrega od Rusijo, če pride zopet na no
ye. Za nemške cilje hi bilo veliko bolje, če ne l>i
Rusija nikdar več okrevala ; to se pravi, da je
nova vojna med Rusijo in Nemčijo prejalislej go
rova in da bi bilo Nemčiji ljubše, če pride do tega,
preden je Rusija pripravljena. ,
1'inor njenega poslanika da Nemčiji lahko
pretveza za napad na Rusijo, in ker bi bila Nem
čiji taka pretveza nedvomno dobro do.sk, se ne
more meni nič tebi nič odkloniti mnenje, da so
v Berlinu vedeli za atentat, preden je bil izvršen.
•
S poročili, ki se tičejo moskovskega atentata
in okolščin. v katerih je bil izvršen, ter posledic,
io tako kakor z-vsemi drugimi poročili o Rusiji.
<*'lovek ne pozna pravega vira skoraj nobene«.j
lHo«;>ania in zato tudi ne ve, kaj se more verjeli
in kaj ije. Skoraj vsi hrzojavi, ki se tičejo Rusije,•
pridejo nekje skozi nemške roke; le redko kak
šen telegram najde pot do svojega eilja brez nem
ške kontrole.
Treba bo torej nekoliko časa, preden bodo
okolščine moskovskega atentata tako znane, tla
dobi človek jasno sliko. Dotlej je treba seveda
sprejeti tista poročila, ki so nn razpolago, pa
nstaM pri tem skeptičen. '
(Konee na 8. strani.)