Proletarec. [volume], July 30, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Published and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of Octofcer f, 1917, on file at the-Pott Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
A. S. Burleson, Postmaster General.
- lit m koristi MaTilngt
.judatva. DtUtci to opra*
»ičeni do vttft, kar pro«
ducirajo.
This paper ia devoted to
iha intereeta of tka work,
•ii K data. W or kara ar«
entitled to all wkat tkajr
produca.
Olllti: 4008 w. 3t.St„ Chicago, III. Delavci vteb dežela, združite .e!"
PAZITE
na itavilko r oklapaju, ki
ae nahaja poleg vait|a
naalova, prilepi je
nega apodaj ali na
ovitku. Ako j« (5Q9)
številka
tedaj yam a prihodnjo ita
vilko našega liata potača
naročnina. Proaimo, po
novite jo takoj.
STEV. (NO.) 568.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 30. JULIJA (JULY 30th) 1918. LETO (VOL.) XIII
Wilson proti linčanju in drhalni justicL
I'roti eni najžalostnejših šeg. ki so jo pač po
(ioilovala i/ prejšnjih časov, ki pa je dobila pose
ben pomen vpričo mednarodnega položaja, v ka
terega je prišla Amerika vsled vojne, se je oglasil
najvišji uradnik Zedinjenih rriav, predsednik
Wilson. Izdal je ra glas, v katerem nastopa z od
lomnostjo proti izgredom drliali, prilaščajoče si
pravice sodnika, obenem pa tudi igrajoče eksekn
torja Ta nepravična pravičnost se izraža v sraino
tenjn, v mučenju žrtev, v valjanju po smoli in
perju, v posameznih slučajih pa tudi v ličanjn.
Da je sam predsednik sklenil nastopiti proti
takim ekscesom, dokazuje, kako resna je postala
stvar.
1'ndsednikov razglas ima sledečo v.sehino:
Tovariši rojaki!
Obračam se do Vas v stvari ,ki se tako vital
no dotika narodne časti in samega značaja in po
štenosti naših institucij, da me boste, kakor upam
smatrali za opravičenega, če govorim o !eiu po
polnoma jasno.
Mislim na drhalnega duha, ki je zadnje čase |
prav pogostoma dvigal svojo glavo med nami, ne
\ kakšnem posameznem kraju, temveč na mnogih ;
in med sabo znatno oddaljenih mestih dežele. Pri
petilo se je mnogo linčanj, in vsako izmed njih je j
ttilo sunek v srce rednega zakona in človečanske
pravičnosti.
Noben človek, ki ljulii Ameriko, noben elo
' vek, ki um je res ležeče na njenem dobrem glasu,
I na njeni east i in značaju, noben človek, ki je res
' nično lojalen napram njenim instilneijaui, ne mo
j re opravičevati akcij drliali, dokler so sodnije
i pravičnosti odprte in so vlade držav in naroda
, pripravljene in sposobne, d:i izpoljnjujejo svojo
I dolžnost.
Prav v sedanjem trenutku m- bojujemo proti
| nezakoniti strasti. Nemčija se j«* postavila i/ven
j zakona, ki velja med narodi s tem, da se ni ozirala
na posvečene obveznosti naroda in je iz svojih ar
| mad napravila linčarje. Njih zanikrnemu zgledu
slede linčarji. Kar se mene tiče, lii rad videl, da
j bi se vsaka občina v Ameriki d-ignila nad to vi.ši
| no, hrabro in s trdno odločnost jo, katere s«' no
| hen mož in nobena ženska ne l>» upala omalovažiti.
Ponosno m- imenujemo bramliovce demokra
eije. < V smo to \ resnici in po duhu, tedaj trlejmo,
da ne diskreditiramo svoje lastne demokraeije.
Odkritosrčno pravim, da ni noben Amerika
nee, ki se udeležuje akcije drhali ali pa ji daje
kakršnokoli podporo, pravi sin te velike demokra
cije, temveč nje izdajalec in .stori s samo to ne
lojalnostjo napram določbam njenih zakonov in
napram pravici več za njeno diskreditiranje, nego
morejo besede njenih državnikov in žrtve njenih
junaških sinov storiti, da l>i trpeči narodi ver
jeli, da je res njih odrešeniea.
Kako naj priporočamo narodom, • I h .sprej
mejo demokracijo, ee sramotimo -.svojo lastno, ka
žoči, da ncmaru vendar ne ščiti slabih 1
Vsako drhalsko dejanje prispeva k nemškim
lažem o Zedinjenih državah, kolikor ih* morejo
najnadarnejši lažnivci Nemčije doseči z obreko
vanjem. Lahko vsaj pravijo, da se ne morejo v
Nemčiji zgoditi take reči ra/mi v dobi revolucije,
kadar je /.akon odstranjen.
Prosim torej prav resno in slovesno govemer
je vseh držav, uradnike zakona v vseh občinah,
predvsem pa moške in ženwke vsake občine v Zedi
njenih državah, vse. ki cenijo Ameriko in žele, da
hi njeno ime ostalo brez madeža in očitka, naj
sodelujejo, ne le pasivno, ampak dejansko in
pazno, da se napravi kraj temu sramotnemu zlu.
Pozival sem narod, naj vloži vso svojo veliko
energijo v to vojno, in odzval se je — odzval z
mislijo in navdušenostjo za delo, ki je pograbilo
svet.
Sedaj pa pozivam vse njegove moške in žen
ske, naj gledajo na to, da ostanejo njegovi zako
ni nekršcni, njegovo dobro ime neomadeževano.
Izrazimo svoje skrajuje zaničevanje za reči,
ki :<>o napravile lo vojno grdo med vojnami, in
pokažimo, da so tisti, ki ljubijo svobodo, pravico
in pravičnost in so pripravljeni žrtvovati zanjo
svoje življenje na tujih tleh, tudi pripravljeni po
kazati vsemu svetu svojo lojalnost napram svojim
domačim rečem, o katerih si žele, da hi si* vpelja
le povsod kol blagoslov in zaščita narodov, ki niso
nikdar poznali načel svobode in upravljanja sa
mega sebe.
Nikdar ne morem nobenega človeka priznati
kot hramhovea svobode, ne za na*, ne za ves svet,
kdor ne eeni in ne spoštuje zakonov naše lastne
ljubljene dežele, katere zakone smo delali sami.
Tak človek se postavlja na višino sovražnikov de
žele, o katerih pravi, da jih sovraži.
Woodrow Wilson.
«
Predsednikov razglas je lako pašen, da mu ni
nietsar dodajati in da ne potrebuje nobenega ko
mentarja. Naši eitatelji se bodo spominjali, da je
" 1'roletaree" ob priliki 1'raegerjevega linčanja
pisal popolnoma v duhu tega razglasa. i)o za
ključkov, do katerih prihaja predsednik Wilson
v svoji proklamaciji. mora priti sploh vsakdo, če
hoče, da smo opravičeni voditi boj za demokraci
jo, za katero se more bojevati le listi, ki jo ščiti
doma. *
Iz Londona poročajo: 75,000 do HO,000 delav
cev in delavk v tovarnah za strelivo v Birming
ham u in Coventry je zaštrajkalo.
Of, prcsveta sloga!
Preroki "Krfske deklaracije" so našli novo
geslo, s katerim mislijo poraziti slovenske repu
blikance in jih pogrezniti na dno pekla, kjer je
jok in stok in škripanje z zobmi. Ne hi jim niti
zamerili, da se bojujejo proti nam, kajti tam,
kjer so nasprotja v mislih in ciljih, ne more hiti
ni'"' druzega, kakor boj. Kar jim zamerimo, je le
to, da vodijo boj s pravimi kajzerskiini sredstvi,
z nepoštenimi metodami, z lažmi, obrekovanjem
in podobnimi lepiuii instrumenti. Pa tudi v tem
oziru ni naš*' zumeravanje preveliko, kajti ve
Čine korenskega ljudstva ttrdi s tem ne otresejo.
Demokratični čut med Slovenci v Zedinjenili dr
žavah je premočan, tla hi se dal s frazami, pa naj
bodo gromke kakor trobente sodnega dneva, pro
vrniti v moiiarhično klečeplazenje.
Geslo, s katerim poskušajo sedaj svojo srečo,
se imenuje sloga. Mi pa smo tisti grešniki — di
se nas usmilijo vsi bogovi! — ki rušimo slogo!
Zjoka! bi se človek ob tem patosu! Kakšni
krasni verzi bi se dali napisati o slo«ji, ki jači, in
neslogi, ki tlači! Toda kolikorkoli ljubimo verze,
če so kaj vredni, se ne damo na političnem polju
zavajati v poezijo. Klie po slogi doni naivnim
poslušalcem lepo; toda v veliki zgodovini ima ta
hvaljena sloga relativno majhno vrednost. Na
predka človeškega rodu ni vodila sloga, temveč
boj duhov.
Gospod doktor Vošnjak je tisti, ki smo ga
zadnjega v ("hieagi slišali grmeti proti neslogi in
"rušenju sloge" itd. Zelo se je mučil, toda nič
nas ni ganil, l^e toliko bi radi omenili z ozirom
na njegovo politiko: Kljub temeljni razliki v na
zorih smo. odkar je v Ameriki, z njim lepo po
stopali in če ima kaj pravičnosti v svojem srcu,
nam mora to priznati. Ali tudi mi znamo sleči ro
kavice in jih bomo slekli, če bo še kaj časa po
navljal infamne insimiaeije, ki jih je pobral pri
takih kapacitetah kakor Trošt, l*irc, Kaletič e
compagnia bella. Preden bi smel gospod doktor
trditi, da pomaga Slov. Hep. Zdr. Avstriji, bi
moral imeti kakšne dokaze za to. Tega, česar ni,
pa ne najde in ne dokaže nihče, tudi dr. \ ošnjak
ne, magari če si pripelje prihodnjič še dvakrat
toliko asistentov, kot jih je imel topot s sabo v
Chicagi. Bojevati se proti Avstriji se Slov. Rep.
Zdr. ne bo učilo od drja. Vošnjakn, ker je znalo
to davno, preden je prišel v to deželo.
Ampak da govorimo o slogi!
Reseda je lepa. Treba se je le vprašati, kdaj
je slona mogoča in kdaj ni, kdaj je koristna in
kdaj je škodljiva. In predvsem se je treba spom
niti, da je "sloga" pogost oma Iv "camouflage,"
za katero se skriva — diktatura.
Sloga je mogoča, kjer je enakost interesov,
enakost mišljenja, enakost ciljev. Kjer so pa v
teh rečeh bistvena nasprotja, tam ni sloga nič
druzega kakor binavščina, ali |>a podložnost ene
ga dela.
To je tisto, kar Iti tudi advokatje Krfske de
klaracije radi ml nas. Oni imajo baš v tej dekla
rarijt obw.ro program:' wi iminm« ■
Drug se razlikuje od druzega v fundamentnlnih
načelih, ne v malenkostili. Oheh ni mogoče spra
viti pod en klolntk. Kako naj gredo organizaci
je, ki zastopajo ta različna programa, v en ko
tel?
Gospodje vedo, <la to ne gre. Ampak kadar
pravijo "sloga", pričakujejo od nas, da naj .«•
jim podvržemo. Geslo rabijo torej popolnoma m
pak. Kno besedo izrekajo, drugo pa mislijo.
Slov. Hep. Združenje ne uganja nobene fak
etzne politike; njegove organizacije in njego
vi člani niso opozicionalci zaradi opozicije. Am-"
pak S. R. '/. je povedalo, zakaj je "sloga" ne
mogoča. "Krfska deklaracija" jo je razdejala.
Slišali smo že vse advokatske trike, s kate
rimi so hoteli deklaracijo tako zabeliti, da bi jo
tudi demokratje smatrali za užitno. Vpričo dej
stva, da je stvar črna na belem, da je podpisana
od Pašiča in od Trumbiča, tla se je londonski od
bor zanjo zavezal, se pa z vsem preohračanjem
ne more resnica izprcmeniti v neresnico. Krfska
deklaracija je monarhična in to onemogoča repu
blikancem sodelovanje.
i Nič nismo hudi na drja. Vošnjaka, če dela
propagando za monarhijo. To je njegova pravi
ca, kakor si mi ne damo vzeti pravice, da dela
mo propagando za republiko. Odločilo bo na
posled ljudstvo; mi le mislimo, da bo bolj demo
kratično od drja. Vošnjaka. In Krfska deklara
cija ne bo takrat počenega groša vredna, kajti
obveljalo bo Wilsonovo načelo, da odloča vsak
narod sam o sebi, ne pa da določata bodočnost
Jugoslovanom PaSie in Trumbič.
Če bi šlo le za propagando, bi bilo v gotovem
okvirju sodelovanje mogoče. Za to ni treba "slo
ge", tega pokrivala slabosti in zaostalosti. Med
Slovenci, med Hrvati, med Srbi so bile doslej
različne stranke, so danes, in bodo tudi zanaprej.
Saj je dr. Vošnjak sam lahko videl, kakšna "slo
ga" je v njegovem taboru, ko je v Hoerberjevi
dvorani grško-katoliški llelic udrihal j>o rimsko
katoliških duhovnikih in jih imenoval avstrijske
špione, medtem k«> je na odru sedel rimsko kato
liški Sojer in poslušal te komplimente.
Kjer se želi sodelovanje raznih skupin, se
ne sme zahtevali .sloga. Slov. Rep. Zdr. ne za
hteva od nobenega .svojega člana, da opusti svo
je posebno politično ali veisko prepričanje in
tlelo, ker bi bilo to duševno uasilstvo; kur zahte
'V*,, je 1* prihHiauje tistega programa, ki l&kku
združenje vse, prepuščajoč vsem popolno svobo
do v vseh rečeh, ki ne ovirajo tega programa.
Socialist, liberalec, katoličan, vsak je lahko re
publikanec; vsak je lahko nasproten Avstriji,
vsak lahko ceni združitev Jugoslovanov. In ven
dar valtko ostane socialist, liberalec, katoličan
in kar že je; in tam, kjer ne gre za skupni pro
gram, lahko vsak nastopa /.a svoja načela in se
bojuje.
Na tej edino možni podlagi uspeva S I*. Z.
in kaže, da bo uspevalo še bolje.
Tako bi bilo sodelovanje s S. N. Z. — po
navijamo: Sodelovanje, ne pa "sloga" — mogo
če, ako ne hi bilo vmes Krfske deklaracije, ki
kratkomalo ne pripušča takega sodelovanja. Dr.
Vošnjak je govoril sofistično, ko je švigal blisk
prokletstva proti nam, češ da mi v peklenski tr
mi nočemo "niti sodelovanja." Ne, častiti gospod
doktor! Krfska deklaracija ga ne dovoli. Kajti
ta deklaracija izključuje republiko. Kako naj to
rej republikanec sodeluje z organizacijo, ki mu
hrani republiko! Ali ne bi bil hudodelski hina
vec. če bi se Vam pridruži! in s tem prizna! Vas
program, v srcu pa imel drugega?
KntVI^ai {deklaracija je iu ostane zapreka.
Monarhisti vedo to prav dobro in zato so neod
kritosrčni, kadar očitajo nam "separatizem."
Pri vsem tem je v metodi dekiarantov ne
kaj sila težko razumljivega. Dasi dobro poznajo
naš program, ki je ugledal beli dan pred l'a
šic—Trumbičevo deklaracijo, dasi vedo, da je za
uresničenje tega programa razdelitev Avstrije
neizogibna, dasi vedo, da dela S. K. Z., kar je le
mogoče, da bi ameriška javnost spoznala pravo
Avstrijo, prihajajo vendar oh vsaki priliki s pod
lim natolcevanjem, da je naše delo Avstriji v
prid. Ta insinuacija ni le podla, ampak tudi ne
umna, ker je naš program praktično veliko bolj
protiavxtrijski, kakor njihov. Če bi se n. pr. po
l vojni ohranila Srbija in ohranila Črna Gora, ka
kor se je pogostoma na merodajnih mestih — baš
v Washingtonu! — naglašalo, bi bile sanje o
j "Kraljevini Srba, 11 r val ji, Slovenaea" pri kraju.
Po programu S. U. Z. bi pa Avstrija vendar iz
gubila svoje .Jugoslovane in še vedno bi ostala
možnost, da se ti tedaj konstituirajo, pa napra
vi ju 've/.» ■/. zunanjimi jugoslovanskimi dežela
mi. iz katere bi se nedvomno sčasoma razvila
euotu.
Toda nil nismo Se nikdar gospodom nasprot
nikom očitali, da delajo za Avstrijo. Kakšen zmi
sel ima, da se poslužujejo oni takih laži proti
našim organizacijam in našim t lanom? Če bi bi
li manj zatelebani v svojo monarhično fikeijo
in bi malo bolj politično mislili, bi morali spo
znati, da izkazujejo s tem najslabšo uslugo tisti
ideji, za katero pravijo, da se bojujejo v prvi vr
sti. S tem, da označujejo večino ameriških Slo
\en< » \ za proav.st rijsko, diskreditirajo idejo lo
čitve od Avstrije; kajti tam, kjer pripovedujejo
take lnzinisle, morajo napraviti vtisk, da ne iz
haja ideja iz naroda.
Priznati, da imamo različne oziroma na
sprotne nazore, ni nič slabega. Ves svet bo to
razumel. Le tam, kjer ni nobenega razvoja, ni
nobenih nasrotij. Divje pleme živi v najidealnej
Si slojri, ker je krog njegovih misli tako tesan,
da ne morejo v njih nastati globokejše razlike.
Ampak še tisto, v čemer so misli enake, utajeva
ti z obrekovanjem, je ltajhrezumnejša politika.
Vsak otrok mora razumeti, da je efekt vse druga
čen, če povemo po pravici: "Vsi se strinjamo v
tem, da 1,0 maramo več habsburške avtokrae.; vsi
gremo za konstituiranjem jugoslovanskega zdru
ženja; o oblikah sožitja in o politični ustavi se
pa še prepiramo!" — kakor pa letati okrog ka
kor besni dervisi, pa kazati na "avstrijake",
kjer jih ni.
Če hočejo uganjati tako brezumno politiko,
jim seveda ne moremo pomagati. S. H. Z. jim v
tem ne bo sledilo. Enkrat je že imelo priliko
v Washington!! govoriti o ob^h organizacijah in
je povedalo, da sta obe protiavstrijski. Ampak
kadarkoli na sbo kdo, ko je izvedel negativni
del, vprašal, kakšen da je naš pozitivni «ilj, bomo
jasno in odkrito povedali, da je republika. Če
bi se zvijali ali pa tajili, bi bili nepošteni.
Scheidemann v sreči in nesreči.
•
Vodja socialistično večine v nemškem rajlis
tagu, FHip Scheidemann, se je zadnje dni podal na
pot, da pontavi svojo politiko v pravo luč in da hi
žel zasluženo priznanje /a svojo parlamentarno
si rategijo.Zakaj ni tega storil prej, je pač njegova
skrivnost: dalo hi se pa ugibati, da se mu čas prej
ni zdel dovolj zrel. Solieidemann spada namreč
meti tiste, ki so se že tako privadili odobravanja
in ploskanja, da mu poslane duša nervozna, če ne
vidi vseli znamenj navdušenega priznanja. Zdi so.
da si ni bil tega prej dovolj gotov. Ampak sodeč
po uspehu si tudi sedaj ni izbral pravega časa in
morda bi se mu bilo bolje godilo, če l>i bil iel inrd
svojo volilce, dokler ni bilo v Nemčiji še tako mra
čno .kakor je ob začetku petega vojnega leta.
Kakor že bodi — Filip Scheidemnnn se jo
spomnil, da je Solingen nvegov volilni okraj in da
.ic hilu v socialistični stranki nekdaj navada, da
so se poslanci od časa do čawa prikazali med svo
ji mi volilei, jim porlali poročilo o dolu in polo/.a
ju ter so sploh kaj politično pomenili z njimi. To
je hotel Seheidemann sedaj storiti, in kakor po
roča londonski "Daily Kxpress" i/. Amsterdama,
je res zadnji čelrtek prišel v Solin^en.
Dnevni red za njegov shod so je glasil: "Mir
in sooializem". Na vsak način zanimiv predmet, <•
katerem hi se dalo prav veliko povedati. Treha
hi bilo-.seveda apeoializirati, kajti s splošno frazo,
da je sooializem za mir, ni danes ni o povedano,
l'ri tej speoializaoiji hi bila na primer inleresant
na točka: "Brest-litovski mir in sooializem nem
ške večine". Nič manj zanimivo 110 hi hilo, kakšen
mir zagovarja Soheideniann za Nemčijo: Ali hi
se upiral preosnovanju Nemčijo v republiko? In
še ve»" takih detaljnih vprašanj l>i so našlo, o ka
terih hi človek rad vedel, kaj hi Soheidemanu od
govoril nanja.
Toda zgodilo no jo, da ni Si-lioidomann prišel
do toga, vsaj v svojo mvolilnem okraju no. Še
preden so jo pripeljal, so namreč neodvisni socia
listi ra/dali lotako, ki so imeli sledečo prijazno
vsebino:
"Selioidomanu prihaja. Naposled bomo
imeli priliko, da obračunamo z izdajalcem.
Delavci, spomnite so na naše sodniKO v je
či! Pokažite Hcheidemannti, da nisle sužnji.
S svojo navadno nesramnostjo prihaja,
da bi Vas zaslepil. Toda to se mu ne smo
posrečiti. Pravočasno morate zajesti dvorano
in mu zabraniti, da bi i/pregovoril le ono
besedo. Mila bi sramota, če bi bilo Scbeide
mannu dovoljeno, da govori le še enkrat • lo
in voeni v Solingenu".
Ta program sojo, kakor pravi porodilo, točno
j izvršil. Ko so jo Sclieidemaiiu prikazal na odru,
! ^o ga pozdravili kiioi cd vsepovsod: *'Pobeli se, iz
dnjalski komedijant!" Tako poroča baje njegovo
lastno glasilo, "Vonvaerts" v Berlinu.
Kadarkoli je poizkusil govoriti, so socialisti
kričali: "Kaj je z dr. Liebknechtom ? Kaj je z
Ditt mannoni ?"
Mnogo delavcev je pelo "Internaeionalo" in
na ta način je bilo vzdrževano toliko hrupa, da
ni Scheideniaun prišel do be.sede. Naposled je po
licija razgnala shod.
Za to nezgodo je pa Scheideniaun vendar do
bil tolažbo. Odpeljal se je v Kssen, kjer so znane
ogromne Kruppove delavnice za kanone in nmni
cijo, in tam so ga baje navdušeno sprejeli.
O tem shodu pripoveduje poročilo:
"Filip Seheidemann. nemški socialistični vo
ditelj, je v govoru na shodu v Kssenu opozarjal
na zadnjo izjavo kaiicclarja llertlinga, da je
(Konec na osmi strani.)