Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 2, Image 2

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Slovensko republikansko1
združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. Konda,
Etbin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terlwvee,
Jože Zavertnik. ,
NADZORNI ODBOR.
Matt. Fetrovieh, Ludvik Benedik, Frank Veranič.
CENTRALNI ODBOR.
Jolm Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič,
J. Judnič, Ivan A. Kakcr, Anton Motz, Frank
Mravlja, Jacob Mulia, Zvonko Novak, K. 11. Po
glodič, Matt Pogorele, John Kezel, Jos. Steblaj,
Frank Šava, Frank Cdovič, Charlie Vesel, Andrew
Vidrich, Stefan Zahrie, Leo Zakrajsek, Anton
Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki
so doslej se niso priglasili, postanejo člani cen
tralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in iz
javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z.
— Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je slede
či: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, I1'.)
DRUGA REDNA KONVENCIJA SLOV.
REPUB. ZDRUŽENJA.
Druga redna konvencija S. I?. Z. se prične
dne 13. septembra l!MS, v Uhicagi. V ta namen
je potrebno, da se izvrše volitve delegatov vsaj do
30. avgusta in da so naznanjena tajniku njih inte
rni najkasneje do 5. septembra. Vsaka krajevna
organizacija S. 1{. Z. je opravičena do dveh za
stopnikov ali delegatov, vsaka centralizirana
podporna, kulturna .ali politična organizacija,
pridružena S. H. Z., tudi do dveh, listi in posa
mezna samostojna ali k drugim organizacijam
sp: dajoča društva pa pošljejo po enega zastop
nika ali delegata. Stroške d.degatov tipe organi
/.a-ije ali tisti, ki jih pošljejo. Okrajne organiza
cije S. 1{. Z., kot a. pr. ona v Lawrence, Pa.,
Franklin, Kans. itd., so i^ravičene poslati za vs.i
ko krajevni organizacijo po dva delegata. Torej,
al.o je n. pr. v okrajni organizaciji v Lawrein-e,
1 a združenih deset krajevnih organizacij sosed
nih naselbin, je opravičena do dvajset delegatov.
Slovenske podporne, knlturii" in politične (orga
nizacije, ki imajo že zastopnike v centralnem od
~ — J *"**- • ——
boru, lahko potrdijo stare ali imenujejo nove za
stopnike. Poveril ne listine ponijem posameznim
organizacijam in listom, kakor hitro bo mogočo.
Ako katera organizacija ne bi dobila poverilnih
listin do I. avgusta, prosim, naj mi naznani. Pro
vizoričen program za konvencijo in naslov dvora
ne bo priobčen pravočasno.
Rojaki, člani Slovenskega Republičanskcgn
Združenja! Eno leto trdega, napornega dela je za
uaini. 1'spehi so lepi, lepši kot so jih pričakovali
veliki optimisti. Slov. Hepub. Združenja ima da
nes za seboj veliko večino vseh zavednih Sloven
cev v Ameriki; pa ne le to, ampak našo gibanje
prodira tudi med druge Jugoslovane. Naše delo
pa še davno ni končano in sredi pota ne smemo
obstati. (Jeslo nam mora biti: Naprej, dokler ne
bodo v naši organizaciji vsi ameriški Slovenci in
dokler ne dosežemo tega, za kar smo se zavzeli.
Jo je popolna svoboda vseh Jugoslovanov.
I Člane krajevnih organizacij S. R. Z. poživ
ljam, da vzamejo stvar v pretres na prvi seji in
pošljejo delegate na konvencijo, če je le količ
kaj mogoče. Od njih je tudi odvisno, da izvolijo
najzmožnejše osebe. Zdaj je tudi čas za javne
razprave v časopisju. Kdor ima kakšne dobre na
svete v korist S. R. Z., naj pride na dan z nji
mi. Letošnja konvencija bo začrtala pot našemu
..•Kločenm delu, ki mora biti še uspešnejše, kot je
bilo doslej. Številno zastopstvo na konvenciji lio
javnosti tudi pokazalo, da si ameriški Slovenci
ne dajo diktirati od takozvanih voditeljev, ki se
postavijo sami^da ne verujejo več v kakšna ce
sarska ali kraljevska "veličanstva," ampak da
zahtevajo tudi za naš mali narodie pravo svobo
do, ki je mogoča le v federativni jugoslovanski
-••publiki. •— Ker bo o priliki naše konvencije po
tovalo skozi Chicago v Springfield mnogo dele
gatov S. N. 1'. J., ki bodo morda posetili naše
zborovanje, je želeti, da odnesejo najboljše vtise.
Zato je potrebno, da lio konvencija Slovenskega
Kepubličanskega Združenja les pravo ogledalo
navdušenega in nesebičnega dela za svobodo na
roda. Anton J. Terbovec,
tajnik S. 1{. Z.
Waukegan, 111.
Slovencem in Hrvatom v Waukeganu in
North t'hieagi naznanjam, da ho v nedeljo, 4. av
gusta v Slanatovi dvorani
seja lokalne organizacije S. R. Z.
Začetek bo okrog 4 popoldne, čim bo konča
na seja društva "Sloge" S. N. I\ J.
Na dnevnem red« imamo nekoliko važnih
točk. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da se bo
volil nov odbor izmed članov, ki plačujejo redne
mesečne prispevke za S. R. Z. Nadalje naznanja
izvrševalni odbor S. H. Z., da se prične dne 13.
septembra konvencija Slovenskega Republikan
skega Združenja; treba bo torej voliti delegate in
se sploh pomeniti o stvari.
Zadnja veselica,, ki smo jo priredili v prid S.
K. Z., se je zelo slabo obnesla, tako <la smo komaj
poplačali stroške. f*e bi bilo povsod tako, ne bi
moglo delo nikakor napredovati. Rojaki, pridite
dne 4. avgusta na sejo in pripeljite a sabo svoje
prijatelje, da pristopijo z Vami vred v nas krog.
Ne poslušajte tistih, ki pravijo, da nočejo spadati
ne sem na tja, ampak najbrže na luno.
Na sveln ne more biti bolj površnih ljudi od
tistih, ki stoje sredi najvažnejših zgodovinskih
dogodkov, pa ostajajo indiferentni in brezbrižni.
Slovenci v Waukeganu radi naglašamo, da smo
napredni. Ampak naprednost se ne izkazuje z be
sedami, temveč z dejanji. Kdor hoče biti napre
den, mora napredovati, in to je mogoče le z de
lom. Med najvažnejša vprašanja, ki jih rešuje na
ša doba, spada jugoslovansko vprašanje. Kdo naj
se zanima /.a njega pravično rešitev, če se ne bo
do v prvi vrsti Jugoslovani sami? In akfivnp se
moramo zanimati. Ce ne stofimo mi, kar je po
trebno, bodo sovražniki storili, kar bodo hoteli.
1'riditc torej na sejo v čim večjem številu in
sodelujte z nami vsi.
Tajnik.
S SHODA S. R. Z. V FRANKLINU, KAN8
Dne 00. junija se je vršil v l*nion dvorani
javen shod S. R. Z. ki je bil precej dobro obiskan.
Slovenci iz raznih naselbin so prišli poslušat ro
jaka Frank Keržeta iz Chicage, 111. ki je nastopil
kot prvi in glavni govornik, (bi nam je natančno
razjasnil pomen iu cilje S. R. Z. in krivice, katere
se gode slovenskemu narodu v stari domovini pod
ničvredno avstrijsko vlado, katera je po milosti
božji(T) ne pa po volji ljudstva, katero vlada.
fJovornik nam je pojasnil marsikaj, česar še ni- j
smo vedeli. Za svoj govor je žel splošno odobra
vanje. I'o končanem govoru F. Keržeta se je pre
čitala sledeča resolucija, katera je bila sprejeta
soglasno.
Resolucija.
Slovenci, bivajoči v okrajema Crawford in
Cherockee, država Kansas, /Jtrani na javnem sho- ]
du v dvorani Union, v Franklinu dne 30. junija
1918, izjavljajo odločno, da hočejo podpirali
Združene države v vojni /a zmago demokracije
proti avtokraciji, in oben*in se zavezujejo, da ho
pripravljeni storiti vse, kar je v njihovih močeh,
za dosego tega namena.
Kot Jugoslovani se zavedamo dejstva, tla je
edina pravična režite v jugoslovanskega vpraša
nja mogoča le tedaj, kadar bodo centralne drža
ve docela poražene. Av*ro-Ogrska je zatirala
Slovence mnoga stoletja in svojo moč nad t lo
čenimi ljudstvi si je znala obdržati v glavnem z
izigravanjem naroda proti narodu in s pomočjo
bajonetov^ Naši bratje, ki se še nahajajo pod jar
mom avstro ogrskega tiranstva, so pa danes p»
kazali z mnogimi upori, avtokratičnega režima.
V nekaterih krajih Združenih držav naziva jo
nas, Slovence, "Avstrijce." Odločno protestira
mo proti temu sramotnemu in poniževalnemu i
menu, ki je obenem zelb napačno: mi smo «|< I
Jugoslovanov in kot taki smo sovražniki avstro
ogrske monarhije. f
Ker klici naših zatiranih bratov v stari do
movini težko dosežejo zunanji svet, čutimo, da
je dolžnost ameriških Slovencev seznaniti ves
demokratični svet s cilji in željami slovenskega
naroda, ki temelje na principih našega predsed
nika Wilsona, da se ne sme siliti noben narod,
da bi živel pod vlado, katere ne mara. Vsled tega
izjavljamo na tem mestu, da Slovenci ne marajo
več živeti pod avstrijsko dinastijo. Slovenski na
rod se želi združiti z ostalimi Jugoslovani v svo
bodni državi: ker se pa zavedamo, da prave de
mokracije ni mogoče doseči v katerikoli monarhi
stični državi, je naš cilj Jugoslovanska federativ
na republika, v kateri naj ljudstvo samo odloča
o svoji bodoči usodi in samodelu, sankcionira ali
zavrača svoje zakone.
S. H. Z. predstavlja ta cilj in vsled tega n
dobravamo program in delovanje le organizacije
in jo hočemo podpirati po naših najboljših mo
čeh.
Ker smo prepričani, da je svoboda našega
naroda in vseh ostalih narodov mogoča le tedaj,
če sta Nemčija in Avstroogrska v sedanji poli
tični formi temeljito poraženi, izrekamo ponov
no svojo vdanost in ohljubujemo podporo vladi
Združenih držav v sedanjem konfliktu za svetov
no dcniok racijo.
Predsednik Joe HratkoVich.
Zapisnikar Vinko Ločnikar.
(Dalje.)
"Kaj ne bom vesela T" je dejala Ko/a, a pri
tem jo je zopet napadel smeh in lj^a so ji zaža
rela. l'a takoj se je spomnila, kako nevarno je po
jamah.
"Zmeraj kakšnega ubije, praviš".'
"Pisal je tako."
Sedla je na prag in ni slišala pozdrava od
hajajoče kmetiee. Čez dolgo je vstala in videla
svakinja že daleč na cesti:
"Z Bogom!" je zavpila za njo in še enkrat:
"Z Bogom!"
Solnoe je zahajalo, in pred nočjo je morala
še enkrat na vrt.
"Ko hudo cvetele astre . . ."
O, že cveto, že jc ves vrt v zvezdah, v belih
in zlatih kot nočno nebo. Ves dom je srodi zvezd,
in Filip ve to in se odpravlja domov. Zagledala
ga bo že oddaleč, že na klancu in letela mu bo
naproti. "Filip, Filip!" — Razprostrla je roke
in izrekla njegovo ime.
Brižnost John Jacoba Astorja jo bolj pospe
šila razvoj zemljiške posesti, kot kdaj prej. Wil
liam Waldorf, sedaj baron Astor, jo od začetka so
glašal z izpremenjenim postopanjem. Oba sta in
vestirala v velikih hotelih, ki so spojeni z Astor
jevini imenom. John Jaeob in William Waldorf
sta prodala oele bloke na vzhodni ■.■strani, zemlji
šča, ki so prinašala dohodke in ki so bila oela lota
oddana v najem za majhne stavbe po prejšnjih
najemninskih pogodbah. Skoraj v vsakem sin -
čaju so ponudili ta zemljišča po poteku pogodbe
najprej dotedanjim najemnikom. Od takih pro -
daj dobljeni denar se je investiral v praznih zem
ljiških v Bronxu, ki so takrat še čakala na raz -
Širjenje velemesta . Sedanji glavar družine Vin
cent Astor jo žo obljubil, da misli nadaljevati po
stopanje, katero jo pričel njegov oče in pri kate
rem je sodeloval njegov stric.
Povišanje vredni sti sploh, nakupičenje pre
bitkov in koristonosne novo investicije opraviču
jejo mnenje, da prihaja or.s, če ni žo prišel, ko so
bo bogastvo Astorjev bolj gotovo i/.ražalo z mi
Ijard.imi kakor /. rniljoni, kot se je računalo celo
stole'jo. Niti v deželah, v katerih imajo fidoi ko
misno zakone, ni imetka, ki bi bil bolj na gotovo j
postavljen in bolj zavarovan proti razpadu, kot ,
je bogastvo, ki ga kontrolirajo Astorji.
1/ Amsterdama poročajo: "('lani nemškega
rajhstaga so si odpisovali zvišanje plačo od tri
tisoc* na pet tisoč mark na leto. Obenem so /.višali
glolx>, ki jo mora plačali pidaneo, če ni navzoč na
seji, od 20 na 30 mark".
Blagor tistim, ki si laliko sami povišajo pla- |
čo. Sicer pa ne bo nemškim poslancem najbrže
nihče nevoščljiv. S povišanjem svoje plače so le
priznali, da so povesti o draginji, ki vlada v Nem- ,
čiji, resnične, f'lovek jim zameri le to, da oprav- j
Ijajo delo, ki sploh ni vredno plače.
''Lokal Anzoinor" v Iterlinu javlja, da jo j
Alek>ij Romanov, sin lumrčcnega ruskega oks
eesarja, umrl par dni za svojim očetom vsled pre- [
hlajenja.
V Berlinu se brigajo za tujo prince žo skoraj
toliko, kolikor za svoje. I
"Ah, to je prezgodaj. Hog vetli, ali pride!*'
Yzdihnila je globoko in povesila oči.
"Drugi teden, drugi teden!"
Padel je mrak, od gor se je gnal velik oblak
in potegnil je veter s severa.
•
Koncem druzega tedna, ker Filipa le še ni
bilo, mu je šla naproti na klanec in ml tam gle
dala v daljavo. Dal^č, daleč so nesle oei, tja do
' sinjih gor.
"Rekel je, da pride, in sedaj ne pride. Kje
' hodi tvoj tatek!" je govorila sinu.
"Ali ne ve, da že cveto jesenske rože, da je
naša hišica že vsa v zvezdah. Ti, ti tatek!"
Koza je postajala »hI dne do dne bolj ne
mirna. Sedaj bi se že imel vrniti, ali še vedno ga
! ni. Stala je na klancu uro za uro, ali cesta je o
stala prazna in pusta; vlekla seje dolgočasno brez
1 konca in kraja, lipa ob poti seje zvijala in pripo
1 gibala v vetru, in na vejah ni bilo ve«"* listja. Veasi
I je zašumelo in završelo za njo v gori, vzbudili so
- -
! se v gozdu temni, zamolkli glasovi in neznan tre
! pet je v.stal v zraku.
Noči so poKtajale hladnejše, bela megla je
vsako jutro legla na zemljo. Pozno {»»poldne še
le so solnčni žarki mogli na zemljo, da poljubijo
jesenskim ovetlicam rosno lice. Tudi astre so ie
čakale nestrpno, trudne so že bile svoje lepote,
težka .so jim pout al a svilena oblačila. Zjutraj so
povešale glave, in le opldne, kadar je bilo noln
»■e najbolj visoko, so pogledale na nebo, da pije
j jo gorko svetlobo.
Dnevi so bili krajši in zjutraj je nrrazilo, me
' gle so se vse dopoldne kadile nad travniki, oko
li gozda -so visele ves dan kot umazano zagri
njalo pred zvezdno krajino, kjer rastejo smreke
j in jelke, sveže v svoji naravni lepoti in bistrem
i gozdnetu duhu.
Napočilo je jutro, ko je stopila Roza na vrt;
i žalostne so bile njene oči, resno njeno lice. Po
gledala je p<» gredicah, in navdale so jo hude
j slutnje: Astre so bile vse solzne, astre so joka
O Rusiji.
Iz Washington:! poročajo: Po vesteh, ki jih je |
dobil državni departinent, je postala situacija i
med H unij o i:i Nemčijo zaradi živežnega vpraša
nja skrajno napeta. Za oho deželi ni dovolj živeža
na Ruskem, in vprašanje je, kdo dobi tisto, kar
Ha je. Položaj je postal vsled tega kritičen. I*«»
ročila pravijo, da se poslužujejo Nemci naravnost
rokovnjaških metod. V žit orodne kraje pošiljajo
vojake z mlatilnimi stroji in žito se enostavno
rekvirira. Ruskim kmetom puste le toliko, kolikor j
določijo nemški vojaki, da jim je treba. Pravijo, |
da rekvirira jo tudi na Poljskem in hit vinskem
konje in živino, pri čemer ne mislijo niti na for
malnost. da bi dali za to, kar rekvirirajo, pobotni
ce. Z drugimi besedami: Kncstavuo ropajo.
Neka depeša iz Rusije pravi, da se je mlačva
pričela in da stoji žetev nad normalno letino.
"Kruha bo za vse ljudi po mestih in po revnih
krajih", pravi brzojav. Ampak če ga Nemci pohe
ro, k«» ne bo za Ruse.
Obširno poročilo, o katerem ni mogoče prav
dognati, iz katerega vira je prišlo, pripoveduje o
strašni bedi in lakoti v Petrogradu. To-se je sicer
že večkrat poročalo, in stvar je že zaradi tega
verjetna, ker so bile ruske železnice od nekdaj po
manjkljive, sedaj so pa zelo desorganizirane. O
težavah živežnega vprašanja se je pa poročalo tu
di iz drugih Igraje v. V zvezi s tem postaja vent o
napetosti med Rusijo in Nemčijo zelo pomembna.
Pri vsem tem si pa človek vendar ne more
napraviti nobene sodbe, kajti nasprotja v poroči
lih se nadaljujejo in kar je v kakšnem časopisu
v enem predalu belo, je v drugem črno. Na eni
strani se poroča, da se pripravljajo boljševiki na
zvezo z Nemčijo, na drugi lahko čitate, da ji po
šiljajo note, ki so podobne ultiinatumu. Le o tem,
kar bi res bilo treba vedeti, ni nobenih vesti. Tako
je n. pp znano, da je vseru^i kongres wovjetov
zboroval. Raz.un par stavkov, ki so osamljeni brez
pomena, ni y tem kongresu najmanjšega poročila.
In vendar bi bilo to važno za ves svett. Tudi raz
merje med Češko slovaško armado in rusko vlado
jo Se popolnoma nejasno; poročila le povečujejo
zmedo, ne prinašajo pa jasnosti.
V nekem telegramu se je čitalo, da je ukazana
splošna mobilizacija rdore armade. To je nova
uganka. Kaj naj hi pomenila ta mobilizacija? Ali
naj res mislimo na tajno zvezo z Nemčijo? Ali kdo
hrepeni po tem, da bi svet mislil o taki zvezi ' Kaj
ti brez nemškega dovoljenja je mobilizacija ne
mogoča; po brest-litovski pogodbi je Kusiji do
voljena armada le v višini mirovnega stanja.
Še druge reči so, o katerih bi bilo treba jas
nosti, in sicer zelo nujno. Malo nas briga, če so
Homanovci res v nekem sibirskim samostanu ali
ne; pač pa bi radi vedeli, kaj je z vestmi, ki pri
povedujejo, da je bilo v Moskvi zaradi atentata
na Mirbacha okrog 200 socialnih revolucionarjev
ustreljenih. Vse te vesti so prišle iz krajev, o ka
lerih je soditi, da kontrolirajo od tam izhajajoče
vesti Nemci. Zato nam je za enkrat še dovoljeno,
da dvomimo. In zelo bi želeli, da se te vesti ne po
trdijo. Toda čas poteka, i/. Moskve pa ni na no
beno plat poročila, ki bi povedalo, da so tiste
eksekueije zlagane.
Oe so se res izvršile, tedaj bi bilo s tem ne
kaj nezaslišanega potrjeno, lloljševiki so ob začet
ku revolucije nastopili kot sociaiisti; ves čas pred
tem so bili levo krilo socialistične stranke. Res so
nekatere vesti pripovedovale, da so pozneje pre
krstili stranko za "komunistično", toda z imenom
še ne bi bilo rečeno, da so izpremenili program
in zavrgli socializem. Za socialiste so pa priznani
tudi socialni revolucionarji. Mogoče jc razumeti,
da so se v revoluciji bojevali drug proti drugemu.
Ampak da bi dali socialisti, ki so na krmilu, po
st rel jat i dvesto socialistov druge strnje. ne v boju,
ampak na morišču, zaradi Mirbacha, torej kajzor
ju na ljubo, je tako groteskno, da ne more človek
verjeti. Ce bi bilo resnično, da bi se boljševiki s
tem obsodili in v socialističnih vrstah ne bi moglo
biti nikdar več mesta zanje.
A prav o tem, kar bi bilo najbolj treba vede-/
ti, vlada največja tema. In treba jc še potrpežlji
vosti, dokler nt* pride na dun, kaj je res in kaj ni.
le; vsaka jc imela zalite oči 7. žal as t no roso in sol
zile so se vse dopoldne. CJlaviee so imele povese
lie, lističi so bili razmr&eni.
"In vendar je rekel, da pride, ko bodo cve
tele astre . .
Veliko očitanje je bilo v njenih besedah, in
bledo lice se ji je stemnilo; oči so bile polne ve
like skrbi, resna, owtra poteza se ji je zarisala o
kroR ustnic. .Utrgala je astrin eyet, snežnobel in
velik. Solza se je lewketala sredi zvezde in je ka
nila velika in žalostna na tla.
"Ti Rrdi mož, astre jokajo, ker si prelomil
besedo!''
Tudi potonike in peorgine so bile otožne.
Stebla so trudno visela k zemlji in drgetala v
mrazu, nekaj jib je uklonil veter in podrl na tla.
B:le so zlomljene in vele, rdeči cvetovi so črueli
iu se sušili.
(Dalje.)
Iz Londona poročajo: Poslanci irske narodne
stranke, ki so pred tremi meseci "zašt rajkali"
zaradi vladne predloge za obvezno vojaško :>lu •
/ho na Irskem, so se vrnili v parlament. John Dil
lon ,vodja stranke, je izjavil, da so Irci pri volji
sodelovati /. vlado, toda zahtevali bodo. tla obve
lja tudi za Irce NVilsonov princip saiuoodločeva -
nja narodov.
lieuterjeva depeša in Amsterdama pravi, da
je kajzer imenoval drja. Karla llelffericha, bivše
ga podkancelarja za novega nemškega poslanika
v Moskvi. Dalje pravi vest, da vzame IIclfferich
,k seboj dva bataljoua nemških vojakov, ki imajo
straži t i nemško poslaništvo v Kusiji.
Iz Londona poročajo: Brezžična brrojavka iz
Moskve pravi, da so Nemci zasegli železnice in
brzojav v Ukrajini in uvedli tiranske naredbe za
potlačenje železniškega štrajka. Brzojavka opisu
je podrobno, kako je nemško vojaštvo obkolilo
vsa železniška poslopju na južnovzhodni strani de
žele in minister pošte in brzojava da je zagrozil
delavcem, da izroči železnice poveljnistvu nemške
armade, ako ne prenehajo takoj s stavko. fJrožnja
•ni pa nič pomagala. Stavkovni odbor je izdal apel,
spisan v boljševiškem duhu, na vse delavce, tla naj
čvrsto stoje v boju. Železničarji v JVidoliji so na
javnem shodu sprejeli resolucijo / zahtevo, tla
morajo avstro-nemške čete izprazniti 1'krajino in
da pride vladna ohlast zopet v roke sov jet a.
"Koelnische Zeitung" poroča, da je bil kapi
tan Itoy-Ed odlikovan s tem, da je dobil "von"
pred svoje ime. Kakor je znano, je bil Boy-Ed
mornariški ataše pri nemškem poslaništvu v
NVashingtonu in je moral zapustiti Ameriko »a
zahtevo vlade, ker se"je dognalo, da je bil v tesni
zvezi z nemško špionsko in zarot niško propagan
do v tej deželi. Kajzer je torej nagradil svojega
služabnika; če si bo za svoj "von" veliko kupil,
naj presodi Boy-Kd sam.
Zanimivo je pa to: Navadno oboli Hinden
burg, kadar se pripravlja kronprinc na "svojo"
veliko zmago. C'e je tepen, pa ozdravi Hindenburg.