Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 3, Image 3

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Ljudska poezija Ukrajincev.
Ukrajinci se še vedno čutijo kot pranarod
Rusov. Po daljšem zgodovinskem raziskovanju se
jim mora tudi potrditi. Kakor je bilo 2e ob pri
liki omenjeno, so bili Ukrajinci stoletja in stoletja
zatirani . Sedaj od Poljakov, sedaj od Mongolov,
en čas od Turkov in Ogrov, potem od Rusov.
Neki nemški zgodovinar se je ob priliki izra
zil, da vzamejo Slovani več prostora na zemlji kot
pa v zgodovini. To je resnica. Živeli so še v ne
kem patriarhalnem stanju, ko so Germani in Ga
Ijici že imeli svoje države.
Vsi Slovani se dele v dve vrsti, in sicer v juž
ne in severne Slovane. K severnim Slovanom se
prištevajo: Čehi, Poljaki, luiički Srbi, M slo-Rusi,
Veliko-Rusi, Ukrajinci iu Slovaki. K južnim Slo
vanom se štejejo: Slovenci, Hrvati, Srbi in Bol -
gari. Od vseh teh narodov so se Rusi najbolj raz
širjali, največ radi tega, ker niso bili nikjer tako
zatirani kot drugi Slovani. Dočin so se morali
drugi Slovani boriti proti raznim sovražnikom, so
se ti lahko razvijali v svojih narodnih mejah.
Prava domovina Rusov jo sedanja južna Ru
sija ali mala Rusija. Razni vzroki so potem ta
veliki narod razcepili v Veli k o-Ruse in Malo-Ruse,
katerih največji del tvorijo Ukrajinci.
Slovanski jezik je del arijskega jezika, kateri
je znan po svoji bogati literaturi. Od tega jezika,
arijskega namreč, se je odcepilo veliko drugih je
zikov, tako tudi »lovanski, kateri se je razdelil po
tem še v več jezikovnih skupin. Posamezni narodi
so se odcepili od prvotnega in se različno začeli
razvijati; tako se je tudi jezik različno razvijal,
vsled česar so nastali razni slovanski jeziki. Ven
dar so vsi tako sorodni, da se takoj spozna, da iz
hajajo vsi iz enega velikega prvotnega jezika.
Pervolf. veliki ruski jezikoslovec, se je ob priliki
izrazil, da so sicer Slovani vsled toliko razcepljenj
izgubili narodno enoto, ampak kar se jezika tiče,
se pa morajo še vedno smatrati vsi slovanski na
rodi kot ena celota. Tega ne dokazuje sam jezik,
ampak tudi literatura in politično stremljenje.
Ko so se poedini slovanski narodi ločili od
prvotnega slovanskega naroda, so se začeli tudi
različno razvijati v običajih in literaturi. K temu
je še največ pripomoglo krščanstvo, ki je začelo
prodirati v slovanske kraje iz Rima in Bizam-a.
Nekateri Slovani so takoj prevzeli krščansko veri,
dočim je nekateri ntso marali in ko se je branili,
dokler so se mogli. I'oteni so jih različni hoji z
Germani, Ogri in Turki še bolj razcepili. Kar se
teh bojev tiče, ko morali največ pretrpeti južni Slo
vani. (M severnih Slovanov so največ pretrpeli
Čehi In Poljaki. Vsled teh bojev so se nekateri
slovanski narodi toliko ločili, da niso nekaj časa
eden drugega več priznali z a soroden narod.
Kakor posamezni narodi, tako se je tudi njih
literatura in ljudska poezija različno razvijala.
Najpomembnejša ljudska poezija je srbska. Nje
ne prekaša ne ena druga narodna poezija. Potem
pride pa na vrsto ukrajinska. Ukrajinci so pred
čatiom morali veliko pretrpeti vsled zatiranja Ve
liko-Rusov in Turkov. Komaj so se od kri žali Tur
kov, so it prišli Veliko-Kusi. Vse te boje nam jako
lepo opisuje ukrajinska pesem.
Kakor prevladujejo v slovanski narodni poe
ziji splošno epične, — t. j. take pesmi, ki opisu
jejo razna junaška dela narodnih junakov, — in
pripovedne pesmi sploh, tako tudi pri Ukrajincih.
Obe vrsti narodne poezije se lahko imenujeta zgo
dovina Slovanov. V slovanskih narodnih pesmih
bereš vse, da, celo zgodovino enega naroda. V njej
ti opisuje v jako krasnih besedah boje, katere so
morali bojevati proti svojim sovražnikom, kako
se je upiral razširjevanju katoliške oziroma kr
ščanske vere ,i. t. d. Kavno tako je v ukrajinski
narodni poeziji. Akoravno so bili Ukrajinci od
vseh strani zatirani, so vendar ohranili svoj jezik,
t. j, malo-ruski, in svoje običaje.V deželi sami so
gospodarili Veliko-Kusi, toda kljub temu se je
glasila njih narodna pesem. — Ukrajinski jezik so
smatrali za jezik služinčadi, kot neolikan in manj
vreden. V javnem življenju, kot n. pr. v cerkvi,
uradih in literaturi je bil povsod vpeljan veliko
rusi jezik. Šele pozno so začeli nekateri učenjaki
raziskovati ukrajinsko zgodovino in njih jezik.
Toda ruska vlada je takim raziskovalcem delala
velike zapreke, celo zapirala in preganjala v Sibi
rijo kot nevarne zločinec in ljudske podpihovalce.
Bolj natančno so začeli študirati politične razmere
Ukrajincev v 1K. stoletju. Toda malo teh spisov
je bilo izdanih, ker je večino teh ruska vlada za
plenila in uničila. Toda kljub temu so .se Ukra
jinci začeli zavedati in so zahtevali svoje narodne
pravice.
Najstarejša narodna pesem, je epos "Vojni
pohod Igorja.' Domneva se, <la je nastala približno
v 12. stoletju ta pesem, radi katere so se že več *
krat prepirali, ker I rdijo nekateri, da ni ukrajin
ska, ker se nahaja enaka in le malo izprernenjena
pesem tudi v drugih narečjih. Opeva se junak,
kateri je srečno začel vojno, ki we je pa končala z
velikim porazom. Pri tem je bil knez vjet. Nada
1 jo opeva zmešnjave, katere so nastale radi tega
v domači deželi. Po dolgem jetniStvu se vendar
posreči temu knezu pobegniti iz jetniStva in priti
do svojih ljudi. Opeva, s kakšnim veseljem so ga
sprejeli in kako da so zopet imeli zaupanje in po
gum. Ta pesem je pisana v nekaki svečani prozi.
Največ pesmi pa imamo iz 1(>. in 17. stoletja, ko so
bili l'k raj i ne i samostojni. Takrat so pozabili svoje
store junaške pesmi in so začeli zlagati nove. od
katerih jih je pa jako malo ostalo zapisanih; kar
se jih je moglo zbrati, so ljudje imeli samo v ust
nih izročilih. Šele v začetku 19. stoletja so začeli
zbirati te pesmi, katere so potem I. 1H94. izdali.
Seveda je bila ta zbirka jako majhna. Takoj za
tem je pa ukrajinski pesnik Maksimovič izdal dru
uo izdajo, katera je bila veliko bogatejša in vsebo
vala mnogo zgodovinskih opomb pri različnih pe
smih. Maksimovič se je posebno zelo trudil z na
biranjem narodnega blaga. Hodil je po deželi
semintja, poslušal kmete, razgovarjal se z njimi,
poslušal njih norodne pesmi, in je vse zabeležil.
Tako je izdal in zapisal veliko ukrajinskih na -
rodnih pesmi, katere so bile dotedaj samo v ustih
naroda. Ob istem času so se začeli še drugi zani
mati za ukrajinsko narodno poezijo, ampak niso
imeli toliko uspeha, kot ga je imel Maksimovič.
S tem raziskovanjem so dosegli toliko, da so se
začeli še drugi ljudje zanimati za te krasne pesmi.
Našli so tako bogat pesniški zaklad, da so sc vsi
čudili, kje je moglo hiti toliko in tako krasnih
pesmi, za katere prej nihče ni vedel. Ustanovila so
se različna društva, katera so imela samo t" na
men, raziskovati ukrajinsko narodno poezijo in
v sredi 19. stoletja je bilo raziskovanje ravno na
vrhuneu.
Ta ukrajinska narodna poezija opi«uje boje z
Veliko-Rusi, Poljaki, Tatari, Mongoli in Turki.
Potem trpljenje, katero so nw>rali prestati od teh
narodov. Radi tega se mora sklepati, da so te
pesmi nastale v em>u otl t.r». <lo IG. stoletja. Šte
vilne so tudi lirske pesmi, kakor je že navada tu
di pri drugih narodih. V teh se opeva ljubezen.
Seveda se nanašajo na narodne običaje in slavno
Hti. Kden izmed najverjih in najznamenitejših
zbirateljev maloruske poezije Kost oni arov je jako
temeljito karakterizii.il te pesmi. < »n piše. "Ako
se kaže v veliko-rubkih narodnih pesmih čut lju
bezni, pa se duša vsega naroiliiega pesništva ma
lokdaj vzdigne iz matei ijaluega, doseže \ nialo-ru
sih pesmih* največje navdušenje, čistost, višino,
očarljivost slik. Tudi matcrijulna stran ljubezni
v šaljivih pesmih se pokaže nekako plemenitejša.
Sploh je vsa inalo-ruska poezija veliko bolj nežna,
kot je pa velikoru-ska. To se št posebno kaže v
raznih igralnih in šaljivih premih Vsa oblika in
vsebina malo m ;»<e poezije ^e hoče nekako spojiti
z naravo."
Kostomarov ni izhajal iz 'nnlorusKega naro
da, ampak je bil Veiiko-Kus. Vse svoje delovauje
je posvetil ruski literaturi, v prvi vrsti narodnim
pesmim. Toda kmalu je spoznali razliko med veli
ko-rusko in malo-rusko literaturo, posebno še v
narodnih pesmih. Kadi teg-t ^e j<* nazadnje popol
noma posvetil raziskavauju ukrajinske literature.
Proučeval je zgodovino na podlagi narodnih pe
smi. Hotel je nekoliko ublažiti ra/.merje Veliko
Husov napram Malo-Kusoir., ravno /. oziront in na
podlagi narodnih pesmi.
Večina poezij oziroma narodnih pesmi j je,
kakor rečeno, eposov, v katerih opisujejo svoje ju
nake, kateri so morali v bitkah umreti za svobodo
svojega naroda. V vseh teh narodnih pesmih se
kaže žalost in pobit ost naroda radi izgubljenih
bitk. Potem opustošenje od strain Turkov, in ko
liko njihovih mladenieev in deklet so odpeljali v
aužnost. V nekaterih toži žalostno dekle za svojim
ljubimrem, katerega je izgubila v boju la so ga
Turki odpeljali v sužnost. V nekaterih zopet ope
va mladenič izgubo svoje neveste. !:.".tera mora
zdihovati v turških haremih. Žena toži o izgub
ljenem možu, i. t. d. in potem o ljubezni do rodne
grude, katera mora toliko prestati od sovražni
kov. Sploh se kaže v vseli narodnih pesmih ukra
jinskih mehka duša lega naroda. Kavno tako,
kot se kaže v vseh narodnih pesmih jugoslovan
skih narodov. Ena in ista čuatva vso izražena.
Tri dni pred poroko jc zasedel ženin a svatom
najiepša, s trakovi okrašena konja in jahala »ta
vabit na ženitovanjc najprej najbolj oddaljene
sorodnike. Pred sto lefi je nosil ženin niake črev
lje in bele nogavice, pred petdesetimi leti pa je
nosil visoke škornje. Oblečen je bil v kratke hla
če, svilnat "lajbč", svilnat telovnik, okoli vratu
je imel svilnat robec, na glavi pa kapico s "čo
pom" in kosmat črn lilobirk s šopkom. Pri klo
buku je imel "brzdo" ali črn svilnat trak, ki mu
je rai#il, da mu veter ni odnesel pri hitrem jaha
nja klobuka. Na vrhu oblek je nosil sukno. Enako
je bil oblečen svat. Ko sta prihajala v določeno
vas, sta jahala, če jc bila hiša ali veža prostorna,
v hišo, ne da bi stopila raz konje. Nasproti sta
jima prišla gospodar in gospodinja, ki jim je po
dal ženin desnico in jih pozdravil: "Hvaljen bo
di Jezus Kristus" — odgovor — "Na večne ča
se". "Vabim vas in prosim, da bi mi prostopili k
sv. zakonu, ki ga je postavil sam 'Bog v paradižu
in Jezus povzdignil in potrdil v sv. zakramentu."
Na to so obljubili ženinu, da se udeležijo gotovo
ženitovanja. Povsod, kjer sta vabila, so podali že
ninu hleb kruha in mož z besedami: "Ureži dar
sv. Duha, da ti ga ne bo nikoli manjkalo". Ženin
si je odrezal majhen krajec kruha in ga vtaknil
v žep. Po teh krajci hso šteli potem, koliko je bi
lo na ženitovanje povabljenih. Pri bližnjih sorod
nikih so povabili ženina in svata v izbo, ju pogo
stili, ko sta stopila raz konje. — Dandanes vabi
samo en mož, ki ga pošljeta ženin in nevesta,
vabi pa z istimi besedami.
Nevesta in družica sta vabili že v svatovskih
oblekah. Nevesta je nosila rra 'glavi svilnat robec
("peanete"), nad njim svilnat trak ali "pintel"
in potem klobuk, ovit s sirovo svilo v narodnih
barvah; to je bil namreč neveetm venec. Lase je
iiuela poleg raznobarvnih trakov razpuščetie p<>
hrbtu, dragocen pas in bel predpasnik i/, doma
čega platna, ki je bil obrobljen z raznobarvno svi
lo. Ostala obleka je bila taka, kakor jo nosijo
dandanes Ziljanke. Družica ,ie bila nevesti enalko
opravljena. Nevesta in družiea sta vabili tudi slo
vesno, vozeč se v čednem vozu, in sicer navadno v
četrtek ali v soboto, nikdar pa ne v petek.
Dan pred Ženit o van jem se zbero fantje na
leni novem domu, vprežejo v tri ali štiri voze po
dva konja ter se peljejo, vriskajoč in pojoč, k ne
vesti po "banko".
Na nevestinem »lomu pogostijo fante, ki po
tem raloiijo na vozove nevestino opravo, kajti
drugi fantje nimajo pravice, nakladati "banke."
Ko je A"sc v redu na vozovih, poškropi nevest ft
z blagoslovljeno vodo okoli vozov, vstopi pred
v«ak par konj, naredi z desno nogo križ na tleh,
prime »konja za uzdo in pretegne nekoliko vsak
voz. Nadzorstvo pri vožnji "banke" ima od ženi
na določeni "banderar," kakor tudi na ženino
vem domu, kjer zbasujejo "'banko" zopet isti
fantje.
Glavne osebe na žeuitovanju sta starejšina
in "rjušenca" (na Gorenjskem "teta"); do teli
imen in častnih poslov imata pravico ženinov ali
nevestin boter ali botrica (kotrca). Svat (na
Gorenjskem "drug") ima na levi strani na klo
buku lep, od družice podarjen venec iz rdečih
ovetlic in lepih, en meter dolgih trakov. Zato mo
ra dvoriti po poroki svat samo družici in samo z
njo plesati. Družica mora preskrbeti šopek vsem
svatom, enak šopek tudi "banderarju"-svatu, ki
nosi od neveste podarjeno "banderee", naprav
ljeno iz velikega pisanega robca in obrobljeno s
"čopki" ali drobnimi traiki; všito ji je na eni
strani ime Jezus, na drugi pa Marijino ime. Na
vrini drogu so privezani s šopkom vred cn meter
.lol':i trakovi v narodnih barvah. "Banderar"
mora skrbeti za red k poroki in po poroki pri
zenitov anju.
Poroka se vi-ši pri Žili o pondeljkiji pri
maši, in sieer v nevestini župniji. Nekdaj je \/.el
ženin "pinto" z vinom, "banderar" pa "ban
dero" in šla sta z godbo v doniaei vasi od hiše
do hiše, napila domarinoni in jih vahila na za
jutrek. Te navade "obiranja" ni vee dandanes.
od ženina povabljeni so prišli na njegov
dom, od neveste povabljeni pa na nevestin dom.
Po zujutrku -.o za>edli fantje in mlajši možje s
trakovi in šopki okrašene konje, ženin in drugi
pa so se usedli na vozove. Ženin nosi pri poroki
za k'ohukoni zelen šnpe>k, ki mu ga podari ne
vesta.
V nekaterih krajih pojo še dandanes pred
poroko ženinu:
Oec so e gor' zredile,
mati so me prav ueile,
zdaj pa vzamem slovo od vas,
ker ne bodem vee pri vas.
'no nevesto sem si zbral,
ki sam Bog mi jo je dal;
ona mi lepe pošte nosi,
'noj vso žlahto lepo prosi,
da pa pojdejo z menoj
v to eerkev žegnano.
Tam bomo vsi pr' sveti maši,
stor'le bomo andaht našo;
ženin bo zakon sprejel,
ki sam Bog ga bo vesel.
Starušina bo naliva
i noj ženinu na piva :
Le pijmo en glaž al' pa dva,
saj nam ga sam Jezus da.
Sedaj pa 'noj Marija
poj t a z nami v t«»\urišijo.
Oče, Sin 'noj sveti Duh,
tri pet>om> o en Bog.
Kc! dir i jo Ijoiiio pripeljali,
hlebec krulia predpodali,
ženin ga bo nevesti dal,
k' je jo za svojo ženo zbral
Kaj ji bo rekla starašina,
hod' na pridna gospodinja,
spra\ljita vkup vanjo blago,
služita gospod Bogu.
i'rvi v izprevodu jalia "banderar" in za ja
hali je prvi voz ženinov "Banderar" mora biti
dober pevec. Ko pride izprevod pred nevestin
dom. ji svot je zapojo:
Poslušal poštena nevesta,
poslušaj banderar je v tflas.
Banderar že vriši* po rest,'
zdiij boš mogla't i slovo vzet',
Zdaj se boš mogla ločiti
od matere, očeta tudi,
'noj slovo boš mogla vzeti
od svojega ledck stanu.
Te ledek stan boš zdej zap'stiva,
stopiva boš v zakonski stan,
"tucnt" in "hoja" boš peva,
k' boš zibava sinka svojga:
v tem slanu boš y.dej ti živeva,
živeva do groba svojga.
1'red vrati nevestinega doma se jahači posta
vijo v kolo in zapojo šaljivo pesem:
Smo prišli, pa zopet pojdenio,
ta mlado Mojco odpeljemo,
da ne bo več piskre roinpava
'noj očeta, mater žaliva.
Poslednji dnevi Štefana Polianca.
"Kakor nnlai*4!" se je razveselil Štefan in je
izpil. "Pot je dolga, voza ni."
Vstal je in se je napotil na breg.
"Kedaj pa odrinete T"
"Precej."
"Ali bi ine vzeli seboj?"
"Zakaj ne, ko gre z vodo! Kako da ti nI oče
napregelf" .
"Pripeljal je Jakoba iz mesta, pa kobila Se
ni spočita."
Plav je odrinil od brega. Stefan je legel na
klade in je položil roke pod glavo. Gledal je r
nebo, ki m tnu je zdelo zmirom bolj svetlo in pro
strano; bela in pisana trepetajoča lnč je, deževala
z njega. Narahlo se je zibal plav, valovi so Šumeli
zamolklo, kakor iz velika daljave a« je glasilo še
petanje polja, ki se je razprostiralo ob obeh bre
govih; iz tr*ja in vrbovja se je vzdignil Časih re
zek klic in zafrfotale so nevidne peroti. Štefaiv
je zadremal.
, III.
Vzdramil se je Sele, ko je zadel plav ob breg. !
Odprl je oči in je ugledal mfcirto in ac je začudil.
Sanjalo se mu je o lepem dekletu; peljal se je v
zlatem čolnu in ona je Čakal* na bregu pred viso
ko kamenito hifto, ki e bila popolnoma podobna
dožcvi palači v Benetkah.
Skočil jc s plava in so je napotil po vročih,
prašnih, polvaških ulicah v mesto. Dan se je že
nagibal, solnec je stalo tik nad gozdičem in v po
slednji uri jc bila se žarnejša njegova luč; na
stolpih so gorela pozlačena jabolka in okna so we
uživala in so ugasovala.
Štefan Poljanec je prišel v mesto ob pravem
taau, tako da bolje ni mogel priti. Veliko svojih
znancev je srečal na cesti; nekaterim se jc ognil,
druge je pozdravil in je Sel hitro mimo. Ker jc
bil pameten človek, je opazil, da so bili tisti, ki so
jih je ognil, bolj zadovoljni. Ne da bi ga kdo so
ražil; Štefana Poljanca ne more sovražili nihče
na svetu, zato ker ni čednosti v njem, ki bi bila
zavisti ali bojazni vredna. Tudi zaničevati Šte
fana Poljanca ni mogoče; preveč je ponižen in
pregloboko uverjen o-.svoji neznatno«)i. Toda člo
vek, ki je oblekel frak, tudi svoje matere ne sreča
rad, če ima pisano ruto na glavi.
"Ne zameri, Kositrn*, da to ustavljam na ce
sti vpričo drugi!) ljudi; ampak če ti je hudo, da bi
govoril z mano, stopiva v vežo; temna je."
Stopila sta v vežo: črno oblečeni Kosit ar s
tenko kozjo bradico in zaspanimi očmi in dolgi,
opraSeni Štefan Poljanee.
"Zdaj, ko »tojiva v mraku, pa mi prijazno
povej, kalršna slovesnost je nocoj v tem mostu;
zakaj ti si že poli, kar jih je bezalo nocoj ornih
in spodobnih mimo mene."
"Slovenska mladina manifewtira noeoj za uni
verz«*. Petrin ho govoril, doktor Petrin."
"Doktor Petrin!" je zavzdihnil Poljane« in
so je zagledal v mrak. "Hvala prijatelj, in ne za
meri, oc sem ti delal sramoto."
Sel je dalje, nagnil je glavo in ni videl ve«
nikomur, ešl je in šel. ni videl poti, in vendar je
prišel natanko prod tisto hišo, kaninr mu je bilo
ukazalo srce. Okno je bilo zagrnjeno.
"Seveda jc treba, da je okno zagrnjeno 1" je
pomislil Štefan. "Petrin so pripravlja na govor,
hodi po izbi z velikimi koraki, iztega roko, oči mu
žare, in tam na zofi, pred tisto malo mizieo, tam
sedi — kdorkoli."
Zamahnil je in se jo okrenil in je aol.
"Zakaj bi se tudi jaz ne navduševal? Saj
sem narodnjak!"
Dvorana je bila že polna; tudi na galeriji .so
bili ljudje. Kolikor bolj orno so bili oblečeni, to
liko bližje so bili odru iu tisti, ki so stali na odru,
ko iiili popolnoma črni. Stofan Poljanee je ostal
za durmi. Šumelo je in šuštelo, vesela zadovolj
nost jo sijala i/, obrazov. Poljanou se je zdelo, da
jo Velika noč. ošlc čez dolgo časa je čudoma opa
zil, da stoji sredi odra dolg človek z dolgim no
som in dolgimi kodri, maha z rokami, grdo gleda
in govori.
"Pričelo se je!" je pomislil Stefan Poljanee
in je poslušal. Toda dolgi človek je nenadoma
utihnil, pokazal jo poslušalcem hrbet in je .stopil
v ozadje. Na njegovem mestu pa se je prikazal
doktor Petrin in Štefan 1'oljancc, ki je prej slonel
ob zidu, je stopil za korak naprej in jc zardel.
Doktor Petrin, sink mlad človek z lepimi ko
dri in inteligentnim obrazom, so je nalahko po
klonil, ozrl se jo ]>«» dvorani tor izpreRovoril z
blagozvenečim glasom. (Jovoril jo zelo navdušeno
o pravicah naroda, <• njo »rovi kulturi, ki zasluži
uvažešanja, o njegovi zvestobi dodržavc in vladar
ske hiše, nadalje o kulturnih in materijalnih kori
stih, ki hi jih done« I a univerza državi in narodu
vobče in Ljubljani posebej, naposled pa se je raz
grel, govoril o zatiranju, krivicah in nasilstvih ter
je 7. žarečimi očmi in trepetajočimi ustnicami opo
minjal nekoga in žugal nekomu — Štefan Polja
nec ni mogel natanko razumeti, koga je imel v mi
slih — in je poirkal s pestjo krepko po mizi, ka
kor da bi klical lenega natakarja: 'Tniverzo nam
dajte! S tem končujem!"
Navdušeni klici su za grmeli po dvorani, na
galeriji je mahala neka dama v rdeči bluzi z veli
kim belim robcem, dokfor Petrin so jo smehljal
trudno, brisal si je potim čelo in se jo »kril v
ozadje.
(DslJ«)
Iz Kodanja poročajo, da je ogrska poslanska
zbornica odklonila načrt zakona o ženski volilni
pravici.