Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Stališče socialistične stranke in volna.
KAJ BO Z RUSIJO?
Utopizem mirovne konference, dokler se mo
re kajzerizem opirati na svojo utilitaristično ina
šino in dokler je revolucija v centralnih državah
izven volje ali pa izven moči ljudstva, postaja naj
bol jjasen, če obrnemo svoje poglede proti evrop
skemu vzhodu. Ves svet se zanima za usodo Ru
sije. ker je ob njej res ves svet prizadet. Seveda so
interesi zelo različni. O pomenu ruskega dosed a -
njega in bodočega razvoja za demokracijo in za
socializem pa vendar ne more biti nobenega dvo
ma. V absolutnem interesu obeli je, da postane '
Kusija neodvisna od zunaj in svobodna znotraj.
Ako se izpolni to dvoje pogojev, tedaj je gotovo,
da bo Kusija predstavljala mogočno demokracijo
in da bo imela toliko socialistično upravo, kolikor
je v njenih sedanjih gospodarskih in kulturnih
razmerah mogoče .
Da bi mogla Kusija biti danes ali v dosled
nem času "socialistična dežela", je kajpada ilu
zija . Koliko socializma tiči v boljševikih, je vpra
šanje, na katero je zaradi absolutnega pomanjka
nja zanesljivih vesti iz Rusije nemogoče odgovo
riti. (Jotovo je ,da se vodijo med različnimi so
cialističnimi frakcijami ljuti boji, toda katera iz
med njih je s socialističnega stališča najbolj spo
sobna za upravo, nam je tukaj mogoče le ugibati, j
re nočemo soditi, tla je najsposobnejša lista, ki si
je znala prilastiti moč in jo ima doslej v rokah.
Toda interesi mednarodnega socializma niso
v prvi vrsti prizadeti od tega, ali vladajo v Ru
siji holjševiki ali menjšcviki ali kakšna socialisti
čna koalicija, temveč da ne zmaga kakršnakoli
reakcija.
Ako doseže Rusija zunanjo neodvisnost in
notranjo svobodo, jc gotovo, da bo njena organiza
cija temeljito demokratična in da se izvrši možni
maksimum socialnih reform, otvarjajočih pot so
cializmu. V ncidvisni in svobodni Rusiji m- la
hko izvrše razne izprememb«', gotovo se pa ue mo
re trajno vrniti ne carizeni, ne absolutno kapita
listična vlada .
Reakcija grozi Uusiji le od zunaj, fn ta grož
nja prihaja očitno od nemške strani. Razkosanje
Rusije in vcčalimanj zakrinkane hegemonija sta
očitni cilj nemške vlade. (V ne bi bilo gospodar
skih ambicij, ki so pa jasne in popolnoma razum
ljive, bi zadostovali politični razlogi, kajzerska
avtokracija kratkomalo ne more trpeti resnično
demokratične, kaj še socialistično upravljane Ru
sije za svojim hrbtom. Carski sistem je l»il naj
boljše zaledje za nemško, avtokracijo, ki ne izpu
sti nobenega sredstva, da ga če ga ne more ob
noviti — nadomesti s svojo vrhovno režijo.
RUSIJA IN SOCIALISTIČNI INTERESI.
Nemška vojna sreča se je zadnji čas na za •
padni fronti obrnila. Ali to še ni nikakršna odlo
čitev. Pritisk na njeno armado v Franciji še ni
dovolj močan, da hi že garantiral osvoboditev Bel
Kije. Alwolutno izključeno pa je, da bi Nemčija v
sedanjem stadiju privolila v kakšno restitueijo na
vzhodu in odtegnila roke od Kusije, Ikrajine, Fin
ske. I'oljske i. t. d. Ce se pa to ne zgodi, nima so
eiali/em na vzhodu kaj upati.
Nikar se ne udajmo sladkim .tanjam, da bi bi
la po sklenjenem miru revolucija proti kajzerjcvi
avtokraciji bolj verjetna, in bolj mogoča, kakor
sedaj! Vlada v Berlinu se ne zanaša na ljubezen
narodov ne svojega, ne tujih! Te ljubezni ni
uživala pred vojno; tekom vojne je zapravila vse,
kar je bilo kaj prdohno simpatiji, in to vedo v
kaneolarjcvi palači prav tako dobro, kakor v ce
sarskem dvoru. Bo miru, ki bi se sklenil sedaj z
vojaško ncpremagauo nemško vlado, ne l>i mogel
Nemčiji nihče diktirati razoroženja. In ujena ar
mada bi ostala tako močna, da bi bila vsak čas
sposobna za pot lačenjc punta hodili doma. ali pa |
\ deželah, ki jih je v kakršnikoli obliki spravila
pod svojo oblast.
Na Nemškem ima danes ogromna ljudska
masa orožje v rokah. Pa vendar ne rebelira. Kako
naj izvrši insurekeijo, kadar odda puške v kajzer
jeve arzenale in pride orožje še bolj pod kontrolo
kajzerjevih avtoritet?
I)a se rešijo Kusija in dežele, ki so ji prej pri
padale, železne nemške pesti, mora biti Nemčija
prisiljena, da umakne svoje prste od tega kosta
nja. Te sile pa ne more imeti v sedanjem stadiju
nohrna konferenca. Torej je predvsem potrebna
zadostna sila, da se ji bo Nemčija morala vdati.
Ce je utrditev in zavarovanje ruske demokra
cije in rešitev ruskega socializma v interesu sve
tovnega socializma, je poraz Nemčije indentičen s
tem interesom, in le uspešna domača revolucija bi
mogla napraviti zmago na bojišču nepotrebno.
Iz teag pa sledi, da ni socialistično zahtevati
za vsako ceno mirovno pogajanje, ki je a priori
ob«»jeno na brezuspešnost. Interesi socializma
zahtevajo poraz vladajočega sistema na Nemškem,
torej (dločno nadaljevanje vojne, dokler ni dose
žen ta rezultat. Ovirati nadaljevanje take vojne
se pravi ovirati demokracijo in socializem. f'e pa
nočemo tega rezultata, tedaj si moramo predložiti
vprašanje: Kako se na najboljši način, s čim manj
šimi žrtvami, a čimbolj zanesljivo doseže ta smo
ter!
Korupcijska afera v St. Louisu.
Prod nedavnim se jc v Si. Louisu, M o., izfr
Ail dogodek, ki meče ostro luč na metode goto
vih kapitalističnih političarjev, poslužujočih se,
ne da bi jih najmanje pekla vest, najdvomljivej
Sih in včasi naravnost zločinskih sredstev, če ne
morejo drugače doseči svojih dobičkarskih na
menov. Ondotno delavsko glasilo ima o dogodku
obširno poročilo, ki je tako poučno, da ga je vrtni
no podati tudi našim čitateljem. Človek ima naj
prej vtisk, kakor da čita bajko, ki si jo jc izmi
slil s precejšnjo fantazijo nadarjen pisatelj. Vidi
se pa vendar zopet, da je resničnost včasi bolj
neverjetna, kakor iz same domišljije zajeta prav
ljica.
PRIVILEGIJ POULIČNE ŽELEZNICE.
Dnevi zločinske korporaeijske delavnosti —
piše st. louiški list — še niso minuli v St. Louisu.
Na čelu korporacij stoječi finančni magn.iti na
daljujejo svoje koruptno delo, ljudstvo mesta
St. Louis naj bi pa bilo od monopola poulične že- j
leznice neusmiljeno izkoriščano, ne da bi se mo- '
glo kakorkoli braniti.
S pomočjo mestnega sveta, ki-je slabši, nego
je bil kdaj prej, se je posrečilo United Railways
Co. doseči takozvano kompromisno ordinanco, s
katero se garantira omenjeni družbi vsa vožnja
na poulični železnici za dobo let. Servilni žu
pan je bil takoj pri roki, da je podpisal ta privi
legij.
Ostalo je le eno sredstvo, s katerim bi bilo
mogoče preprečiti ta roparski napad na žepe pre
bivalstva. Uspeh tega sredstva je bil odvisen od !
vprašanja, če je mogoče tekom tridesetih dni po 1
podpisu ordinance predložiti podpise najmanj
dveh odstotkov vseh registriranih volilcev v me
stu, ki zahtevajo splošno glasovanje o ordinandi.
PETICIJSKO DELO.
Central Trades and Labor Union, socialisti
čna stranka in razna napredna meščanska dru
štva so se takoj sešla, :se organizirala kot "Citizens
Referendum League" in začela zbirati podpise.
Preden je pa bilo mogoče dobiti uraden prepis or
dinance, preden jo je mogel odvetnik preučiti in
preden je bila peticija izdelana, je minila že po
lovica predpisanega tridesetdnevnega roka. Čas
je bil torej zelo kratek, toda kljub temu je bilo že
na dan pred preteklim rokom predloženih volil
nemu uradu 7919 podpisov, od katerih je bilo
5.746 priznanih kot zakonitih, kar je znašalo 3.43
odstotkov vseh registriranih volilcev, ali skoraj
dvakrat toliko, kolikor zahteva zakon.
United Railways Co., političarji iz mestne
hiše in gospodje pri kapitalističnih listih no si
domišljali, da ne bo mogoče poskrbeti potrebnih
dveh odstotkov podpisov, ali zgodilo se je ven
dar, kljub temu, da so kapitalistični listi nameno
ma zamolčali vse to gibanje. Čim je volilni urad
dognal zakonitost podpisov, so oponenti pridobili
nadaljnih 40 dni časa, da bi mogli poskrbeti
ostale podpise, kar bi znašalo za posebno glaso
vanje okrog 20,000 imen, za glasovanje pri pri -
hodnjih volitvah pa 11,000 podpisov.
PETICIJE UKRADENE.
V soboto, 15. junija ob 9. naj bi bile peticije 1
predložene volilnemu uradu. V petek je tajnik
"Referendum League" L. II. Proske s pomočjo
drugih članov in gotovega števila notarjev delal
do 11. zvečer na sestavljanj ii peticij. Ob 6. zve- ,
čer je Proske odnesel vse do tega časa izdelane
peticije k uniji smotkarjev št. 44 v tretjem nad
stropju poslopja št. 615 Chestnut St., da se shra
nijo čez noč tam v velikem železnem predalu. |
Vsega skupaj je bilo vloženih 11,826 podpisov !
na 410 listih, razdeljenih v deset svežnjev.
Po zakonu jc bilo treba, da se ustanovi iz
petih meščanov sestavljen odbor, ki naj bi kot
"Committee of Petitioners" oskrbel peticije. Ta
odbor jc bil sestavljen iz sledečih oseh: Wm. M.
Rrandt od socialističive stranke, D. Fitzman od
Improvement Association 10. warde, dr. Crapp od
Chauteau Lindell Improvement Association, («eo
Patterson in L. II. Proske od Central Trades and
Labor Union .
Teh pet mož je prišlo v soboto zgodaj zjutraj
v glavni stan "Referendum licagnc". št 810
Chestnut St., in od lam so nameravali odnesti
peticijo v mostno hišo. Okrog !>. dopoldne j«' pa j
prišel tja poroči* v a It-«* lista "St. Louis Star" in
prinesel prvo vest o izvršeni tatvini.
To se je smatralo /a šalo in Win M P»randt
ill fJeo. Patterson sta bila takoj odposlana v glav
ni stan sinotkarske unije, da dožcueta, Vaj j*- na
stvari. Cez deset minut sta se že ol>.» vrnila in
naznanila: "Podpisi so izginili' Policija .jo zase
dla prostor in ne pusti nikogar noter, dokler ne
bo vse preiskano."
PODKUPOVANJE PRIZNANO.
Vsi dnevni listi v mestu so bili naslednjih
pet dni polni senzacionalnih v est i o najdrznejšem
korporaeijskem ropu, ki je bil sploli kdaj izvršen
v St. Louis!!. Na podlagi teli poročil objavljamo
v kratkem,, kar je doslej znanega o zločinu
Črnec Green J'ope, hišnik v poslopju št. f.l.r>
Chestnut St.. kjer ima sinotkarska linija svoj
urad, je dobil deset dolarjev to, da bi pustil
glavna vrata odprla in omogočil tatovom pristop
do tretjega nadstropja.
Pope je priznal okrajnem pravdniku McDa- '
nielsu, da je dobil teh deset dolarjev od Wm. R. 1
Pettvja iz Sawyer Buildinga. kjei ima "Citizens
Referendum League" svoj glavni stan. Nadajoč
se, da zavaruje svojo kožo. je pa Polly priznal. da j
je dobil za sodelovanje pri vlomu in tatvini 500
dolarjev, ki mu jih je izplačal neki Speneer. Iz te- !
ga Speneerja se je pa razvil -T. C. Jackson, k; živi
že pet let v 1007 Pino Si v zelo luksuvif.znem -Ia- '
novanju. Ta Jackson, ki poseduje avtomobil, je '
v soboto zjutraj s svojo mašino izginil brez shdu
Toda policija je našla v stanovanju dve njegovi '
sliki, vsled česar bo zasledovanje olajšano.
Nadalje je policija v Jacksonovem stanova -
nju našla ček od I nited Railway t'o. na 815 dol.
10 centov, datiran IS. februarja torej osem
dni pred koncem stavke na poulični železnici, kar
podpira mnenje, da se je družba tekom stavke |
posluževala Jaeksona za dobavi janje stavkokazov. 1
V njegovem kovčegu so našli tudi pisemske zavit- !
kc z napisom Zveze uslužbencev poulične želez -
nice, lokalne unijo št. 12"» v East St. Louisn. Na
dalje je imel zalogo kovinastih znakov 1'niud 1
Railways Co.. kakršno nosijo strojniki in sprevod
niki družbe na svojih čepicah.
Pet oseb, ki so bilo doslej v zvezi s to tatvino I
aretirane, priznava, <la so dobili čez 1000 dolarjev j
od "finančnega ministra" Jaeksona. Vprašanje, !
na katero bo morda I'nited Railways Co. lahko |
odgovorila veleporoti, jo, koliko je pač Jackson !
sam dobil za svojo "delo".
SPOMIN NA STAR ŠKANDAL.
Ves dogodek zbuja spomine na veliki škandal
podkupovanja na poulični železnici v St. Lmiisu,
ki se je odigral prod 20 do 25 loti in so je končal s
tem, da je potovala cela vrsta mestnih očetov v
državno kaznilnico v Jefferson City, nekateri dru
gi patrioti so pa zbežali v Mehiko ali v Kvropo, da
bi se odtegnili usodi, ki je dohitela služabnike
njihovih zločinskih praktik.
.Možnost ni izključena, da se ponovi tudi v
tem slučaju zgodovina in <la so nekoliko kapitali
stičnih veličin in pomočnikov teh dobrotnikov
ljudstva seznani z. malo gostoljubnimi prostoii v
Jefferson City, če so no bodo rajši rešili z. bogom.
DRUŽBIN AGENT.
Popolna in ostra svetloba je padla na ravna
nje družbe Cnitod Railways Co. v St. Luiiisu. ko
je storil obsežno priznanje Julius Coasar Jackson,
posebni tajni agent, ki jo bil devet let v službi po
ulične železnične družbe.
Mož jo trosil po 15 do 20,000 dolarjev na leto,
vseskozi denar, ki ga jo dobival od družbe pouli
čne železnico. Po njegovem priznanju pred okraj
nim pravdnikom McDanielom je veljal tatinski
vlom v unijo smotkarjev 2<i00 dolarjev. Kakšne
vrste mož je Jackson, se lahko presodi po tem, da '
je bila njegova glavna naloga pred veliko stavko j
na poulični železnici v St. Louisu meseca februar
ja, da bi z vsemi sied»tvi skušal preprečiti usta
novitev organizacijo uslužbencev.
JACKSON NA BEGU. '
Takoj po izvršenem vlomu in tatvini peticij
je Jackson pobegnil «v Cllinan, Alo., kjer živi nje
gov oče. Tja mu je pa neki zastopnik družbe po- ,
ulične železnice telegrafiral, naj gleda, da izj^ine
čim hitreje, res da mu je policija za petami.
Jackson jo je tedaj ubral v Springfield, III.,
kje r je sliranil svoj avtomobil v neki garaži, po
tem je pa potoval dalje v Chicago, kjer se je sešel
/ agentom družbe poulične železnice Bradyjem.
'I;i m ii je iztočil <>d superintendent a Bruce Came
rona "»'»O dolarjev, da bi sc mogel nadalje skrivati.
Nato jc Jackson odpotoval v Minneapolis,
kamor naj bi mu bi! Brady pripeljal še denarja.
Ali ta jc prišel brez dolarjev, in je dal Jacksonu
!c dober svet, naj se v svojem osebnem interesu Se
nadalje vadi v vlogi darilnega kozla za "višje"
gospode družbe. Toda Jackson tnu jc dal povsem
jasno razumeti, da ni pri volji skušati se kot mu
čenik za gospc.do. "Job" da je izvršil za družbo
in sedaj zahteva denar za to. (lospodje so bili
drugega mnenja, ntisleei, da sc "črnec lahko po
bere, kadar je izpolnil svojo dolžnost."
Razkačen, ker ni dobil več denarja, si jc Jack
son , posredovanjem svojega pravnega zastop
nika v St l.ouisu zagotovil pri okrajnem pravdni
ku nekaznivost pod pogojem, da mu razkrije vso
istorijo tatvine peticij, kaV se je zgodilo v nekem
eliicaškem hotelu. Tukaj se je sešel z okrajnim
pravdnikom McOauielom in se je z njim kot sv»»
i hoden mož vrnil v St. Louis, kljub temu, da je ve
leporota že i/.rekla obtožbo zaradi tatvine proti
njemu.
Jackson je pravil okrajnemu pravdniku, da
ni na seznamu rednih uslužbencev družbe pouli
čne železnice, ampak se mu jc vsakih štirinajst
<111 i izplačeval račun njegovih "izdatkov". Vloiy
i:i tatvino peticij v uradu smotkarske unije je vo
dil osebno. Betici jc je v svojem avtomobilu od
peljal v stauy vanje superintendent a Bruce lame
rona, kjer ga je vprašal, kaj naj stori s temi do
kumenti To je bilo dne 15. junija ob fi:30 zju
traj. Cameron mu je odgovoril, da noče imeti pe
ticij v svojem stanovanju in da naj jih Jackson
odpelje k nekemu John Mversu v okraju St. Louis
Ko pa Jackson ni hotel storiti tega, mu je Came
ron naložil, da naj jih takoj odpelje v urad Unit
ed Railways Co., kjer so jih še tisti dan sežgali.
Nadalje je Jackson pravil okrajnemu pravd
niku. da je sporazumno /. načrtom Bruce Came
iona najel pet pretoačev (sluggers) po 50 dolar
jev za vsakega, ki naj bi bili dne M. maja napadli
vseli pet članov petieijskcga odbora na njih poti v
mestno hišo, jim pobrali peticije in na ta način
onemogočili nameravano splošno glasovanje o
kompromisni peticiji. Cameron se je pa tukaj s
svojim načrtom urezal. Omenjenega dne je bilo
namreč treba predložiti le dva odstotka podpisov,
katerih število je potrebno za peticijo, da se raz
piše splošno glasovanje o orditianci. Ker je pa Ci
tizens Referendum League imela že dvakrat toli
ko podpisov zbranih, je peticijski odbor oddal
podpise že 8. maja v mestni hiši.
Ko je Cameron drugi dan to čital v časopisih,
je besnel in Jacksona obsipal z očitki, češ da jc
zanemaril svojo dolžnost. Obenem mu je pa nalo
žil, da mora zdaj poskrbeti, da dobi glavne petici
je, ki morajo biti volilnemu uradu najkasneje do
polovice junija predložene.
Jackson baje izprva ni hotel imeli nič opra -
viti s predlagano tatvino; izvohal je pa, da so bili
seznami s podpisi vloženi v železno shrambo v
uradu smotkarske unije, in ko je Cameron to iz
vedel. je silil, da se nemudoma izvrši nameravana
"akcija".
KDO JE KRIV?
Vclepoiota jc obtožila supcrintcndenla Ca
me rona zaradi tatvine druge stopnje in varščina
mu je bila določena s 1500 dolarji. Cameron je
član vojaškega generalnega štaba guvernerja
Oardnerja. Za zagovornika si je izvolil bivšega
goveniorja Klliota W. Majorja.
Noben pameten človek seveda ne bo verjel,
da bi bil Jackson postopal brez ukazov od "zgo
raj*; prav tako ne bo mogoče nikomur dopovedati,
da bi bil Cameron, pod čigar vodstvom je Jack
son "delal", sam ravnal brez znanja, odobravanja
ali naloga "višjih gospodov".
A kdo so ti gospodje? Biti morejo le pred
sednik družbe Richard MeOulIoeli in ravnatelji
Cnilcd Railways Co. Sumljivo j«*, da so dnevniki
listi da n,ko je bil Cameron stavljen pod obtožbo,
objavili vest, da je sprejel pri družbi pouličnih
železnic v Buffalo, N. V., službo z letno plačo 12
tiso«* dolarjev.
Jackson je med drugim okrajnemu pravdni
kti tudi dejal, da je bil pri gotovih konferencah,
ki jih je imel s Cameronom, navzoč tudi predsed
nik družbe McCulloch. Ko je tega neki reporter
upozoril na to izjavo, je jezen dejal: "Če je .Jack
son kaj takega izjavil, je hudoben lažnjivec."
Sicer se »Jackson pač lahko smatra srečnega,
če mu ne dajo dosedanji njegovi gosnodarji še
malo hujšega naslova ali pa če sploh ne store z
njim kaj bolj neprijetnega.
POSLEDICE.
Pred nekako dvema desetletjema je .Joe Folk
poslal približno tucat občinskih političarjev v dr
žavno kaznilnico, ker so se bili dali podkupiti od
St. Louis Transit To. Miljonarji, ki so bili udele
ženi pri onem graftu, so pobegnili v Francijo, dru
; gi političarji, kakor Caroll in Kratz, v Mehiko,
medtem ko je bil Charles Kelly poslan na Irsko s
svetom, naj se ne vrača, dokler ne zastari kazni
vost njegovega zločina.
Iz povedane istorije je jasno, da je zločinsko,
i koruptno delo, ki ga je izvršil monopol poulične
železnice v St. Louisu, hujši od vseh prejšnjih
graftov. Jackson ne pojde v zapor, ker mu je
McDaniel moral obljubiti, da ne bo kaznovan.
Cameron bi morda lahko našel pot za kaznilnične
zidove, če se mu bo ljubilo iti tja. Težko je pa mi
sliti, da bo McCulloch ali kdo izmed ravnateljev
družbe nosil obleko s progami v velikem "hote*
lu" v Jefferson City. Da bodo volilci mesta St.
Louis pri splošnem glasovanju zrušili kompro
misno ordinaneo, o tem ni danes nobenega dvoma.
Ali kaj naj se-.stori nadalje? Poulična železnica se
ne more pustiti v rokah privatne izkoriščevalne
družbe. Direktna posledica te zločinske, koruptne
istorije bi morala biti kampanja, da postanejo
poulične železnice mestna last in se ne ponovi ni
kdar več kaj takega.
I/. IVrna poročajo: Avstrijska vlada je zopet
\ zagati. V, Dunaja poročajo, da so Cehi. Jugoslo
vani in socialisti v državnem zboru izjavili, da ne
j bodo glasovali za proračun. (Medtem je prišlo
poročilo, da je proračun sprejet; zanj so baje gla
sovali tudi Poljaki, Italijani in Kumunci).
IVtdložcna je bila resolucija, ki ohsoja od
I stopivseaa ministrskega predsednika Sevdlerja in
Toggenhurga, ministra notranjih zadev radi za
, nemarjenja dolžnosti v zvezi s prehrano ljudstva.
| Češki poslanec l'ik je dejal, tla ni zapadna Češka
že več mesecev dobila moke za kruh in Plzcnj ni
ma že štirinajst dni nobenih živil. Lakota v /.ad
mem mestu jc povzročila resne poulediee in mesto
jc stalno pod obsednim stanjem.
Poslanec Seliger je dejal, da jc bil odmerek
kruha na Dunaju znižan za polovico, toda v nem
ških krajih Češke niso dobili ljudje niti četrtinke
in ponekod komaj šestnajstinko tega deleža. Ob
lasti so delile kruh v majhnih koščkih.
Poročila o mizernem živežneni stanju so iz
zvala ostro kritiko odstopivše Seydlerjeve vlade
in predložena je bila resolucija v tem smislu, toda
bila je zavržena. Nato se Čehi. Jugoslovani in so
cialisti i/.javili, da ne bodo glasovali za proračun.
Finančni minister, ki je predložil proračun,
je dejal, da znašajo skupni letni izdatki vlade
875.000 in blizo 000 miljonov je treba samo
za pokritje obresti. Priznal je, da je finančno sta
nje države \ zelo kritičnem položaju in prosil je
vse stranke, naj podpirajo finančni program vla
de.
Iz Moskve poročajo, kakor trdi neka amster
damska depeša, da je so v je t dne 7. julija pričel
s splošno mobilizacijo rdeč« armade, menda po
sklepu petega v.seruskcga sovjetskega kongresa.
Sovjetske čete so zapustile Orenburg, glavno
mesto gubernije z enakim imenom; čete so vzele
s seboj vse vrednosti, kar so jih mogle zaseči. V
Orenburgu se je pojavila nova vlada pod vod
stvom generala Detova.
Dalje poročajo moskovski listi, da je izbruh
nila gladovna revolta v mestih Jaroslav, Ribitr.sk,
I,ubili in Cglič.