Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Saksonski socialisti.
Iz Now Yorka poročajo: "Članstvo socialno
demokratit'-iie stranke ua Saksonskem jc padlo od
1T7.<mh> članov leta 1H14 na 23.000 plačajočih čla
nov. Neko draždansko poročilo v " Berliner Tage
blattu" z dne 10. junija, ki je prišel sem. pravi, da
je padanje elanstva pripisati velikemu Številu so
cialistov, ki služijo v armadi in razkolu v nemški
stranki, l'oslanee Uradnauer, ki je govoril na sa
ksonskem strankinem zboru, je pravil, da se je na
klada socialističnega časopisja v Nemčiji poviša
la od 1. aprila HM7, ko je štelu tilH.lMM) i/.tisov, na
732.000. kar je štela 1. aprila 1!U8. Število naroč
nikov v armadi se je pomnožilo za S2 odstotkov".
To poročilo je v nmasikaterem oziru zanimi
vo. Saksonsko je bilo pred vojno najbolj sociali
stično izmed vseh deželvNemčije. Pri predzadnjih
državnozborskih volitvah je dobilo ime "rdeče
kraljevstvo", ker je socialistična stranka osvojila
vse tnaudate razen enega ali dveh. (Iz tega naslo
va naj seveda ne izvaja dr. Vošnjak, da prizna
vajo socialisti monarhijo.) Te zmage so se kapita
listične stranke tako ustrašile, tla ho v deželnem
zboru hitro poslabšale volilno pravico.
Saksonski socialisti so veljali za radikalne,
kolikor je pač hilo radikalizma v Nemčiji. Na
vsak način se je njih glavno ulasilo "Leipziger
Volkszeitung" vedno dobro držalo; tudi tekom
vojne se ni podalo na tisto pot kakor berlinski
"Yorwaerts", odkar si ga je večina prilastila.
Kako je s saksonskimi socialističnimi poslanci, je
pač drugo vprašanje. (Jradnauer je eden od tistih,
ki so takoj o napovedi vojno omedleli in od tiste
ga časa gre z večino čez drn in strn.
Poročilo, da je število članstva zaradi nvisčc
nja v armado in zaradi .razkola v stranki tako sil
no padlo, je gotovo verjetno. Zanimivo l>i bilo ve
deti, koliko tistih, ki so odšli v armado, se ne
vrne nikdar več. Vsaj prve mesece so namreč
saksonski regimenti v nemški armadi igrali tisto
vlogo, ki je bila v avstrijski namenjena češkim in
slovenskim; pošiljali so jih v prvo linijo in v naj
nevarnejše boje. Deeimirati socialiste je bilo v
kajzerskem smislu patriotično delo. Zdi se, da so
to tudi v precejšnji meri dosegli, zakaj sedaj so
saksonske čete že tako krotke kakor kakšen ;v>
liieran.ski polk. V 1'krajini so n. pr. po brest-litov
skem miru Saksonei zasedli Kijev. I,o kadar pri
dejo z Angleži skupaj, posebno če se jim v tem
razmerju ne godi predobro, povedo radi, da niso
Prusi, temveč Saksonei, očividno računajoč s tem.
da so Angleži anglo saksonske rase.
Vojaki — pravi (iradnnuer — čitajo za K2
odstotkov več socialističnih listov, kot so jih prej.
Precej verjetno je. ila čitajo v zakopih z možgani.
O druzega ne, spoznajo vojaki vsaj liste laži, ki
se objavljajo z Itojišča. Njim ne morejo telegra
mi dopovedovati, da imajo le še par milj do Pa
riza, če so sami doživeli, tla so bili vrženi nazaj.
Take reči jili morajo delati pozorne. Na vsak na
čin je razširjanje socialističnega časopisja \ arma
di znamenje, da se širi med vojaštvom socialistič
ni dnli — pa najhržc ne Scheidemaiuiov. In tako
je nemška revolucija sčasoma vendar še mogoča.
Viljemova himna.
!z Amsterdamu poročajo: "Nemški kajzer še
vedno išče primerno "narodno himno". Nemški
visoki urndniki so odločili, da »e mora melodija
petimi "lleil Dir im Siegeskranz" nadomestiti /.
drugo, ker je enaka napevu angleške "(iod save
tlie Kiti«", ali pa du ne mora izdelati popolnoma
nova himna. 1'stanovil se je odbor odličnih Nem
eev, ki je pozval pesnike in skladatelje po vsej
Nemčiji, naj se udeleže tekme. Več kot 3200 del ji'
doposlanih in nekatera izmed njih so predložili
samemu kajzerju. Toda izmed vseh se ni našla
ne ena zadovoljiva himna. Pred kratkim so hiti
pesniki in skladatelji pozvani, naj poizkusijo iz
nova."
Tritisoč dvesto himu, pa ne ena dobra med
njimi! AH so kajzerjeve "umetniške" zahteve
tako visoke, ali je pesnieki in glasheniški duh v
Nemčiji tekom vojne tako opešal! Kar se tiče prve
možnosti, jo je treba brez pomisleka zanikati, kaj
ti kajzer ni imel nikdar niti najmanjšega umet
niškega okusa, četudi je vtikal svoje prste vsak
čas sam v umetniške zadeve. Zato se tudi na dru
go vprašanje ne more odgovoriti. Od pesnikov ka
kor Dehmel in skladateljev kakor Richard Strauss
bi se pač pričakovalo, da bi jim bila taka himna
igrača, le precej neverjetno je, da bi se taki res
nični umetniki udeležili kajzerjeve tekme. Cc bi
se pa, bi se lahko zgodilo, da bi njihova dela kaj
zerja bolj razkačila. kakor razveselila, kakor je
bilo n. pr. pred par leti z neko slavnostno igro
(Jerharda llauptmanna. Za stoletnico bitke pri
Lipskem so tam napravili ogromen, pa tudi zelo
neokusen spomenik in uprizorili slavuosti, ki so
trajale nekoliko tednov.
(icrhard Ihiuptmann, nedvomno najholjvši med
živimi dramatiki v Nemčiji, jc dobil nalog, «|a na
piše za lo priliko slavnostno Storil je to,
ampak na svoj način. Slovesnosti so se vršile pod
kronpriiičcvim protektoratom, a ko je ta gospo
dek prišel v i/ipsko in videl igro, je bil tako "na
vdušen", da je zagrozil z odliodnm in preklieem
svojega protektorata, če se igra ne odstavi takoj.
Ilanptmann si je namreč dovilil, da je napisal sa
tiro, v kateri je napravil iz nemških knezov in
"junakov" marionete, ki jih je direktor kakor
lutke jemal iz skrinje in jih zopet polagal vanjo,
ko jih je dovolj osmešil.
Najbrže torej tudi himna, ki hi prišla iz ta
kega peresa, ne hi zhudila kajzerjeve ekstaze.
Kar išče Viljem, so verzi, ki hi povzdigovali nje
govo prismojeno oseho v nehesa : to je pa delo,
katerega se ne ho lotil noben re.sen pesnik.
Število tekmovaleev najboljše kaže, kakšni
ljudje so se udeleževali kontesta. (V bi imela Nem
čija .T2(M) resničnih pesnikov in skladateljev, ne *
bi bilo enakega naroda na svetu. Tedaj hi pa bilo
tudi nemogoče, da bi kajzer in njegova vlada uga
njala take podlosti, kakršne se kažejo od leta
1914. Narod, ki bi porodil toliko genijev, se ne
bi mogel dati kajzerju tako pod pete, kakor se mu
je dal nemški. Himne so torej najhrže /•lagali in
skladali petolizniki in klečeplazei, ki delajo pesmi
le zato, da so rime.
Ampak čemu se ukvarja toliko ljudi s tako
bVezkoristniui delom? Saj je res, da traja vojna
lahko še nekaj časa; toda kadar bo končana, ne
bo treba nobene eesarske himne več.
Finski kralj.
Pariški "Le Journal" ima iz Curiha porodi
lo, da j«' knez Adolph Friedrieh Meklenhurg
Sehwcrinski sprejel finsko krono, katero mu je
ponudila dcputacija finskega deželnega zbora.
Poročilo pravi nadalje, da se odpelje z deputaci
jo na finski bojni ladji in da se izvrši kronanje
tekom par tednov.
Tudi ta vest spada med tiste, na katere kaj
pada ne prisegamo. Omeniti jo je pa treb;i. ker je
nazadnje vendar lahko resnična. O ustanovitvi
finske monarhije se je veliko pisalo od tistega
časa, ko je prišla sedanja vlada na krmilo. In že
začetkom maja se je v poročilih pojavljalo ime
Adolfa Friedriclia. Toda prav pred kratkim so
vesti iz Ktockholma pravile, da je deželni zbor
finski odklonil ustanovitev monarhije, naglaša
joč, da nima simpatije med ljudstvom.
Zelo verjetno je, da je sedanja finska vladi
naklonjena monarhiji. Tako razpoloženje se na
haja povsod med reakeionarji, ki mislijo, da je
kraljestvo najbolj sposobno, da se upira napred
ku, posebno pa socialni enakopravnosti, ki si bas
vslod vojni tako'močno krči pot ,kakor še nikdar
prej ne.
Razred, ki je sedaj na Finskem na krmilu,
je zelo podoben pruskim junkerjein in je tudi že
dolgo imel stike z njimi. Včasi je bilo slišati, da
je sedanja vlada nacionalna v nasprotju s finski
mi socialisti, ki simpatizirajo preveč z Rusijo. Ta
fraza je popolnoma brez podlage. Med tistimi,
ki so danes na krmilo v Ilelsbigforsu, se smatra
švedska stranka lahko za hrbtišče, in ta ni nikdar
simpatizirala s finsko narodnostjo. Svoje razred
ne interese pa postavlja tudi nad svojo finsko na
rodnost, kar je najbolje spoznati po tem, da se
nasanja na vso mor na Nemčijo, s kateri- pouio"
jo je pobila rdeče garde.
Veleposestniki in velebui žvazija na Finskem
ni bila niti pred revolucijo resnično narodna. Za
radi svojih sebičnih interesov je takrat igrala
dvojno igio; socialistom v deželnem zboru je pu
ščala sklepali zakone, potem je pa skrbela, da jih
je ear v Petrogradu vetiral.
Sedaj ni več carja, ampak nemški kajzer za
stopa avtokrntično fevdalno načelo z največjo do
slednostjo in to je zanje bolj merodajno od vsega
drugega. Zato si iščejo kralja baš med nemškimi
princi, clasi ni med finsko in nemško narodnostjo
niti najmanjšega stika. Kralj nemške krvi po
meni zanje kajzerjevo protekeijo, in kakšne vrste
bi utegnila biti ta protekeija, je nemški milita
rizeni na Finskem zadostno pokazal.
Adolf Fried rich sejahko da kronali za kra
lja. Ampak njegovo kralje vanje ne more biti
nič druzega kakor medigra, ki bo trajala natanč
no tako dolgo, kolikor bo še vzdržavala kajzerje
va avtokratična moč.
Princi spadajo na Nemškem mod blago, ki
ga najbolj eksportirajo. Ampak ta trgovina nima
vr- davno več tistega pomena, ki ga je imela ne
kdaj. Nemške dinastije bi to že lahko vedele, če
ne bi bile kar pijane svojega božanstva. Saj jc
l«l princ NVied, ki je postal "Moret" v Albaniji,
njihovega rodu, pa bi jim lahko kaj povedal, ka
ko so dandanes kraljuje. Finci niso ficer tako ne
civilizirani kakor Arnavti. toda masa ljudstva ne
ljubi svobpde nič manj. (V je to danes mogoče
potlaecvati s silo nemškega orožja, ne bo več mo
goče po vojni. Na vsak način bo dobro, če si vza
me Adolf Friedrich kar zdaj "Retour-tickct."
Baron Hussarek.
Avstrija ima zopet vlado in topot jo baron
llussarck njen načelnik. Kako dolgo ho ta go
spod na mestu ministrskega predsednika, se l>o
pač še pokazalo. Iz zadnjih poročil jo posneti, da
se mu jo sioer posrečilo »lohiti večino, ki je glaso
vala za proračunski provizorij in za nov vojni
kredit, ki znaša šest miljard kron; toda lo ne po
meni, da je lluusarekovo stališče trdno. Ce se
Sovdler ni mogel držati, je težko razumeti, kako
hi mogel Hussarek dolgo vztrajati; ka^ti iz tega,
kar je doslej povedal o svoji nameravani politi
ki, je spoznati, da misli hoditi precej enakih po
tih kakor njegov predhodnik, ki se je spotaknil,
ko so jo šopiril, kakor da je najmočnejši.
Seydler je hil pravzaprav prvi izmed avstrij
skih miiifstrskih predsednikov, ki je očitno pove
dal, kar so si drtigi le mislili: Da mora hiti Av
strija nemška država, v kateri so drugi narodi le
državljani drugega ali tretjega razreda. Komaj
je hil to povedal s primerno avstrijsko ošalmost
jo, pa je že ležal na nosu, kolikor je dolg in širok
(»o^pod Kari je potem poskušal z drugimi, to
da nohemu izmed njegovih kandidatov ni di
šala pečenka, dokler ni klerikalec llussarek u
griznil.
Očitno je hilo njegovo prvo delo mešetar
stvo pri nekaterih strankah; kaj je ponujal Po
ljakom, Italijanom in Rumuncem, da so glasovali
za proračun, ni jasno. Svoj namen jo pri njih do
segel. Poljski poslanci so pač še vedno to, kar so
Iiili, odkar ima Avstrija parlament. Politika jim
jo bila vedno kupčija, njih dobiček pa glavui na
nioii. Na vsak način jim jo moral torej Hussareic
kaj obljubiti, sicer no Iti bili tako hitro opustili
opozicije, ki so jo vodili še proti Seydlerju. Naj
brže jim je ponujal kakašno .širšo avtonomijo za
tJalicijo. kjer bi jim bili Rnsini izročeni na milost
in nemilost.
Knkrat so s tem llussareku pomagal iz za
drege. Ni mu treba kar ob nastopu jemati zlo
glasnega par. 14 na pomoč in pred zunanjim sve
tom* jo ohranjen videz, kakor da ima Karlova
vlada večino ljudstva za seboj. Ali to ne more
preslepiti listih, ki poznajo razmere, llussarek
lahko kupi nekoliko poljskega ljudstva, ki samo
komaj čaka, da ho rešeno takih 'voditeljev", ka
kor jih je imelo doslej.
Poljski program so ne bo delal, še manj pa
izvršil v avstrijskem parlamentu. Poljska ne mo
re hiti neodvisna ne kot trihutarua država Av
strijo, ne kol vazalka NVmčije; in Poljska ne mo
le post nt i cela, če so ji ne pridruži, kar je danes
pod habsburškim žezlom. A to je vprašanje, o ka
terem ne ho odločal llussarek.
Mož je v parlamentu dejal, da se ho mora
la Avstrija tesneje spojiti z Nemčijo. To je ti
sta stara lajna, ki jo gonijo vsi vladajoči gospo
dje v Avstriji, drug za drugim, in drug za dru
gim se je oh tej melodiji prekopicnil. Ilus.sureka
ne more čakati nič druzega.
Znani bostonski list "Christian Science
Monitor," ki je veliko liolj zanimivo urejevali,
nego bi <"• I o ve k pričakoval po njegovem imenu,
ima o bogastvu finančnih magnatov Astorje\
sledeči članek, ki je vreden, tla se seznanijo z
njim tudi naši čitatelji.
Občinstvo je pred kratkim čitalo o razdedi
njenom članu družine Astor, čigar delež bo pri
razdelitvi dedščine znašal nekoliko miljonov do
larjev'. To protislovje je omogočeno vsled dolo
čila o nasledstvu v fauiiliji Astor. Hazdedinjenjc
Astorja ne pomeni, da bo "odpravljen s šilin
gom" in vržen v hladni, brezčutni svet, da si
zaslužil z delom svoj vsakdanji kruh ali pa stra
da. Le toliko pomeni to, da mu ni dovoljeno pode
dovati toliko miljonov, kolikor ostalim članom
familije, ki so bili zapustniku bolj priljubljeni.
Ustanovitelj Astorjevega bogastva je bil v
denarnih zadevah mož velike previdnosti. Domis
lil si je, da bi se v ravni črti naslednikov lahko
našel kakšen Astor, ki »e ne bi dovolj prikupil
svojemu očetu. Hotel je preprečiti, da bi bili na
sledniki takega dediča zaradi nagle jeze popolno
ma posajeni na suho, pa je v svojem testamen
tu določil deset miljonov dolarjev, ki jih dobi
tak eventualni dedič v upravo. Henry Astor je
več kakor šestdeset let užival dohodke tega ka
pitala, ki je sedaj namenjen, da se razdeli med
njegove dediče. To pomeni, da bo Astorjev trust
razbit.
Ko je bil Henry Astor še fant, se je zalju
bil v Malvino Rinehart, hčer William i?. Astor
jevega vrtnarja in se je oženil z njo. To se očetu
Williamu enostavno ni dopadlo, na je izključil
Ifonrvja od vsakega deleža svoje zapuščine, ki
je znašala sto miljonov dolarjev. Toda oče ni
mogel pripraviti Henryja ob ustanovo, ki jo je
bi za tak slučaj napravil njegov ded, i ndohodek
okroglih 12;"» parcel dragocene zemljiške posesti
mu je pripadal.
Časnikarsko poročilo o tej stvari je zanimi
vo za zadevo Astorjev. "Vrednost te«a imetka
pravi — se ceni na 10 do 20 miljonov dolarjev.
Njega upravniki pravijo, da obsega toliko parcel
različnega popisa, da ga je nadvse težko točno o
črniti, razliti tla so pove, da sega v miljone. "Od
prvega John Jacoha do Vineenta, sina zadnjega
John Jaeobn ni hilo nikdar mogoče oceniti* A»s
torjevo bogastvo točno na niiljon dolarjev, tudi
ce je slo za del družinskega imetja, To je čisto
astorovska posebnost; druga posebnost je ta, di
so, ne glede na to, kolikokrat 'je bilo Astorjev.v
bogastvo razdeljeno, posemezni deleži kmalu po
Lajtnant Anthony Holy, rodom Čeh, ki je de
zertiraj iz avstrijske armade in je dospel v St.
Louis, da organizira naborno postajo za češko
slovaško armado, pravi, da čaka 500,000 avstrij
skih vojkov na prvo priliko, da dezertirajo in
tako pomagajo Združenim državam.
Iz Londona poročajo: Iz zanesljivih virov
prihajajo vesti, da so se pojavile večje in resne
vojaške revolte na Češkem in v Dalmaciji. Jugo
slovanski vojaki beže z italijanske in balkanske
fronte kar v celih četah. Vojaki so pobili svoje
častnike in se umaknili v gozde, kjer se jim pri
družil jejo tudi ubežni ruski vjetniki. V mnogih
krajih H osne, Dalmacije, Hrvaške in drugod na
avstrijskem jngu operirajo močhe oborožene če
te vojaških dezerterjov. •— "Hosnische Post"
gjasilo avstrijske vlade v Sarajevu, piše, da so
vladne čete v neprestanih spopadih oboroženi
mi četami vojaških dezerterjev v Bosni in na O
grskem, toda ne morejo jih potlačiti, razpršiti ali
v jet i.
V Marmaror-Szigetu n a( »grškem je bilo pred
nekaj časom ustreljenih 150 čeških, častnikov in
500 v^ikov, :>000 so jih pa zaprli zaradi upora.
T i. Amsterdama poročajo: Brezžična brzojav
ka iz Moskve javlja, da je v Ukrajini zastavicah)
200,000 železničarjev in da se št raj k- širi. Ves
železniški promet je ustavljen kljub temu, da se
nemške vojaške oblasti trudijo na vse načine, da
bi omejile stavko. Stavkarji so ustavili nemški
vojaški vlak na poli iz Kijeva in prevrnili dva
vagona.
Iz Pariza poročajo: Dne 27. t. ni. se je tukaj
otvorila konferenca zastopnikov vseh socialistic
večajo, tako da so enaki prejšnji celoti. Neka- '
teri izmed dedičev prvega Astorja bi ga. prav
lahko izukpili.
Williauia B. A-storja, Henryjcvegn očeta, vi i
smatrali za najbolj sposobnega, najbolj uspešne
ga in najbogatejšega izmed sinov pstanovite
1 je vili. Ostala sinova Williauia B. sta bila »John
Jacob Astor drugi, oče barona Astorja, in Wil
nih frakcij iz zavezniških držav, na kateri 'hodo
razpravljali o spomenici zadnje medzavezniške
konference v Londonu. Francoske frakcije so iz
volile tri zastopnike; Thomasa je izvolila večina,
Langueta manjšina, dočim zastopa Rcnandcl sred- |
njo strujo. Iz Londona je prišel Henderson, i/.
Stockholma Branting in navzoči bodo tudi ameri
ški socialisti, ki zastopajo manjšino. Nemška ve
činska frakcija je sporočila Huysmansu, tajniku
mednarodnega biroja, da želi sklicanje medna •
rodne konference. •
lz Mowkve poročajo, da bi nemška vlada rada
poslala bataljon vojakov v Moskvo za stražo nem
škega poslaništva, toda boljševiška vlada je zavr
nila zahtevo z utemeljitvijo, da ne mara tujih čet
v Moskvi in da ima dovolj svojih čet za varstvo
inozemskih poslanikov.
Iz Londona poročajo:
Iz N"cmčije se vračajoči angleški vjePniki, |
ki so bili zamenjani zaradi trajne pohabijenost,
pripovedujejo, da so starejši nemški vojaki, ki j
so stražili vjetuike, ignorirali kajzerjev rojstni
dan letošnjega januarja in se niso udeležili slav- i
nosti. Kden starih veteranov je baje dejal: "Če
mu bi praznovali rojstni dan človeka, ki nas ho- i
če vse pomoriti."
lz Berlina javljajo, da je bilo do 1!». julija v
Moskvi iismrčenih več knkor 2<H) socialnih revolu
cionarjev, ki so bili v zvezi z umorom nemškega i
poslanika Mirbacha. Med ustreljenimi je tudi A
icksundrovič, podpredsednik odbora, ki je vodil :
agitacijo proti Nemcem.
liani Astor. Ta, oče tretjega John Jacoba, zaup
no znanega kot polkovnik Astor, je dne P5. maja
lHiri napisal testament, ki je hotel preprečili
vsako možnost, da hi se kakšen del zapuščine mo
gel ločiti od direktne linije Astorjev.
Ta dokument je odločfl no le o imetju, ki ga
je zapustil William A. Astor Williamu Astorju,
ampak tudi o gotovem imetku, imenovanem v
predstavbinski j k »1 »i, sestavljeni leta 1853
pred njegovo poroko s karolino Wabster Selier
merhorn. John Jaeoh Astor je bil imenovan za
glavnega dediča, in polovica zapuščine njegove
da deda Williama B. Astorja, inu je bila dana v
roke, druga polovica je pa prešla na Williama
Waldorf Astorja. Polkovnik Astor je dobil tudi
tekom sedemnajstih let nakupiceni prebitek do->
hodkov; v tem času je bil namreč njegov oče
užival del zapuščine Williama H.Astorja. Polo
vico zapuščene po svoje očetu je dobil takoj,
drugo polovico pa leta 1896. Sam nakupičeni pre
bitek je bil skoraj tnko velik, kolikor je William
Astor dobil od svojega očeta leta 1K75. Resnično
so cenili, da je imel polkovnik Astor v času, k;>
se je potopil Titanic, toliko imetja, kolikor jc
bilo znašalo premoženje njegovega deda, dasi je
bila polovica onega zemljiškega imetja prešla
na Williama Waldorfn Astorja.
Dolgo je bila tradicija v New Yorku, da niso
Astor j i nikdar popravljali imetja, ki ga je bil
nnkupičil prvi John Jacob, ampak so se zado
voljli s tem, da so dovolili naraščanju mesta po
večevati njegovo vrednost in delati dobiček i/, tc
ga, kar imenujejo narodni gospodarji "nepridt
lani narastek." Prvi John Jacob je vložil vso
svojo gotovino v zemljišča in je investiral s sko
raj nezmotljivo modrostjo. Zapiski kažejo, da se
jc sreča nasntehljala njegovim podjetjem. Postal
jc lastnik najbolj strategičnih parcel. Ko st;i pre
bivalstvo in trgovina zahtevala tal za razvoj in
razširjanje, jima jc dajal zemljo na varnostne
pogodbe v najem, prepuščajoč odgovornost za
popravke in davke najemnikom. To postopanje
so točno nasledovali vse do dobe Williama A.
Astorja, ali zadnjih petindvajset let so ga v znat
ni meri opustili.