Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1918, Image 7

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1918, Page 7, Image 7',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-7.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-7.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-7/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-7/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 30 July 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-7/>

Newspaper Page Text

Aliquippa, Pa.
Ce bi hotel opisa vat i delavske
razmere, hi moral /a to porabiti
veliko preveč prostora v "Prole
taren", a naposled hi hila to ven
dar le stara pesem: l>a hi mogel
v sedanjih razmerjih delavci du
~kcči toliko, kolikor je potrebno za
zadovoljnust, Iti moral hiti Kakor
stroj i/, železa, ki se liro: utruje
iija lahko vrti noč in dan. A te
daj hi moral delati toliko, da n»n
»e hi ostalo nič časa za zadovolj
il ost. Vidimo, kakšne dobičke
spravljajo kapitalisti, vidimo pa
tudi, kako ostaja delavčev polo
žaj neizpreuienjen, tudi če se tu
intam plače kaj povišajo. Ne vi
Sajo se ilak ne za njegov žep,
ampak le za prodajalne, v katerih
mora vse draže plačevati.
Tudi pri nas so se zai'cle delav
cem .odpirati oči in ustanovil se
je klub Jugoslovanske Socialistič
ne Zveze Rojaki spoznavajo, da je
v organizaciji moč in tr.koj pri
ustanovitvi je prisiopiio 17 čla
nov. Menim, da je to za začetek
čedno število. Ali pri tem ne sine
ostati.
Rojaki, kar Vas je delavcev, ki
si morate \ potu svojega obraza
služiti kruh, pristopite h klubu, da
homo res močni v boju za svoje
pravicc. Nič krivičnega ne zahte
vamo, ampak to, kar se lahko po
šteno zagovarja. Priporočani vam,
da si naročite glasilo "Prolctar
ea", iz katerega boste zajemali
•/.usnje, ';i Vam,bo dalo več spo
soinosti za pi»\ični boj. Agiti
raje tudi med tovariši, Ivi še niso
nami in jun naši oklici ne
pridejo pred o« ■ Ciia večja bo
naša družba, tem p.*cj dosežemo
svoj cilj.
S so«*, pozdravom 1» .J.
LISTU V PODPORO.
Paul (,'empre, Johnston P'.ty,
111. 25e. — Frank Košir, Forest
City, Pa. $1.00. — Frank J. Kra
mar 85e, Ant. Simčič 15c. Oba v
Farrell, Pa.— Frank M«dis, IJeed.
Pa. 50c. — Neimejiovan, West
Toledo, .Mine, Utah 25c. — Frank
Hregar, Karton, O. 50e. John Zdol
šek, Maynard, < >. 25e.
Skupaj $ 3.7.1
Zadnji izkaz 2ii.t»l
Vsega skupaj
ALI MORE SOCIALIZEM PO
MAGATI?
Kaj bom s socializmom ? Saj 110
more nič pomagati! . . .
Kdo še ni slišal lakih mod rili
besed i/ ir>t delavca prekral kili mi
sli" Socializem mu ne more poma
gati v njegovi bedi: Ne more mu
dali dela, lic more mu pribavit
hrane, ne more mu poskrbeli sta
novanja.
Silna kriza pride včasi: kamoi
se člove kozre, povsod je brezpo
selnost. In brezposelnosti sled
silna inizerija, lakota, prezebanje
potikanje od »lice do ulice po ce
le noči. Strašno je.
In socialisti ? Al i morejo to iz
premeniti? Ali morejo pomagati
"Ne. Nič ne morejo pomagati
Posamezen socialist moida lahko
pomaga v posameznem slučaju to
liko. kolikor sploh more pomagati
revež revežu. Lahko da temu ali
onernu par centov, ali pa vzame za
silo koga čez noč pod st relio. V
splošnem no pomeni to nič. Beda
ostaja. Celo morje bede. v katerem
se nič ne poznajo posamezne kap
ljice, niti gost dež ne.
('emu bi torej bil socialist?
Kadar je jetika v zadnjem sta
diju, ne more pomagati nolvn
zdravnik na tem svetu.' (''emu je
torej treba zdravnika? I'roe v.
njim!
To je prav tako pametno kakor
vprašanje, čemu je treba socializ
ma.
Ni jc sile na svetil, ki bi mogla
delavstvu toliko koristiti kolikor
socializem. Ali treba se jc potru
diti, da ga človek razume. Kadar
teče voda v grlo,je prepozno. So
cializem pa ravno opozarja iia po
vodenj in lin bližajoči se potop, pa
uči delavstvo, kako si o pravem ča
su zgradi ladjo, ki ga bo rešila.
V času brezposelnosti ne mo
re socializem prinašati pomoči. Ali
le velikanske breznoselnosti ne bi
bilo, če bi bilo delavstvo že prej
poslušalo nauk socializma in se
ravnalo po njem.
Socializem hoče delavstvo odva
diti od vere v čudeže. Sneli nitij
hoče mreno z oči in mu pokazat i |
stvari take, kakršne so, v pravi
podobi in nravi luči.
j Razumemo, da so marsikateri
ravno toga hrani. Kajti že sama
slutnja pove človeku, da ho videli
veliko ve«*- grdega kakor lepega
•V bo jasno gledal. In tega se veli
k« ljudi hoji. Mnogo jih je, ki mi
slijo. da se življenje vendar Indije
prenaša, če je vsaj z lažio ozaljša
no. Zato si skušajo prikriti resni.
«•0, heže «>«| spoznanja in se žariva
jo v temo.
<>ui verujejo, tla je llog človeku
\ paradižu prepovedal sad spozna
nja, da je hilo to božansko modro,
»h <la je Adam smrtno greSil, ker
J.e ,,"tel v,',• vedeti, nego mu je hi
lo dano otl I toga.
Sami nočejo posnemati Adama
m ostanejo rajši nevedni.
Ali nič na svetu ni bolj potreb
no, kakor boj proti nevednosti.In
trnu najvernejši ljudje bi se v tem
oziru lahko potolažili; kajti ee je
po njihovem prepričanju vse od
oga, tedaj je txl njega tudi člo
veški razum, ki hrepeni po znanju.
In tudi to hrepenenje samo mora
"it 1 tedaj od njegn.
Nevednemu ni mogoče pomaga
'i Kajti če bi s«. IIU, tu,|j pokazala
pomoč, je ne bi znal porabiti. Za
delaven je pa še prav posebno po
trebno znanje in spoznanje, zakaj
njegova beda je posebna reč. To
, "u,1,re* "i beda posameznega člo
I veka, ampak beda velikega razre
da. ki nosi križ ves iz enakih raz
M»*ru\.
1 ,)( ,nven se ne godi slabo, ker je
"a ve I, Tonetov sin, ali pa zalo, ker
J«> doma iz Žabje mlake, temveč
j zato, ker je član delavskega
I razreda, kateremu je naložena
težka butara brez obzira na
to, ee imajo njegovi člani svetle ali
j' ' ne lase, če so rojeni v Kvropi ali
j v Ameriki, če verujejo v krščan
js'«ga, turškega ali pa nobenega
' Uoga.
To je prvo in najvažnejše, kai
j mora dela ve.- vedeli in razumeti.
Kajti iz tega dejstva izvira drugo,
, da >e more delavee le s svojim raz
redom skupaj rešiti.
Socializem odpira delavstvu pot
do tega spoznanja. S tem mu daje
, p 1 \ e pogoje- za osvoboditev in re
šitev. (V doseže delavstvo to spo
znanje, mu ne bo težko nadalje
poznati, da je treba skupnega na
stopa vsega delavskega razreda,
kajti da je v sloyi moč, je že tako
stara resnica, da j., menda vsakdo
razume, ee se mu le pokliče v vpe>.
min.
Ako bi delavstvo res potduftalo
glas socializma, kadar še ni kri
ze in brezposelnosti in si prihorihi
nun-, tam kjer se odločuje o pogo
jih življenja, zbu-.fi na političnem
polju, tedaj bi pač s svojo politič
no močjo lahko preprečilo bedo,
1 k' jo prinaša kriza.
j Nihče ne more reči, da bi ne bil.
1 v Z. diiijenih državah dosti dela z;i
i vse. ki ga iščejo, če bi se le pa
• 'nemo uredilo. Tam, kjer ljudje
delajo po deset, dvanajst, štiri
• najst ur na dan, kjer se dela če>
■ '-"s kakor v hlazni.-i, bi na tisoče
i ljudi lahko dobilo posla, ako bi
,jse delalo le po osem ur.
'(. /v.?za' (''"žave in občine hi lalikr
izvršile nešteta koristna javna de
In, 'Jko bi jih vzele v sv.,je roko
•| 111 ako bi se ozirale na interc f
splošnosti. To I,j morale, če bi
1 v njih odločevali zastopniki sploš
nosti, zastopniki ljudstva, v prvi
vrsti zastopniki delavskega razre
da. ki bi bili tudi odgovorni svo
jim volih-em.
i Tako more socializem pomagati.
11" to je edina resnična pomoč.
Kdor prieakuje čudežev, ga bo
socializem moral razočarati. (*»d
socializma jih pameten človek že
(zaradi tega ne sme pričakovati,
J her 11111 jih socializem ne obljubil
jje. N'arobe. On zahteva o«| delav
' ',a veruje v resničnost in da jo
spoznava.
Kdor sledi socializmu na tej po
ti, pa ne bo mogel biti nikdar raz
očaran. In to je edina pot, ki drži
I do cilja.
METUZALEMSKO DREVJE.
Angleški prirodoslovee Adam
son, ki je potoval po pustinjah
Afrike mnogo lot in se liavil v
prvi vrsti s proučevanjem rast
linstva, je našel v afriških pra
gozdih drevo, katerega starost je
eenjena na .r)l.">0 let. Drevo se ime
nuje po njemu "Adamsonia digi
tata". Dehlo tega drevesa je de
belo 35 čevljev. Adamson je pre
rnčunil njegovo starost na ta na
čin, da je naredil globoko urezo
v deblo ter preračuni!, koliko je|
drevo zrastlo v 300 letih. l'o tem
je določil rast mladih dreves i>te
vrste, kar mu je dalo podlago, da
je približno natančno dognal sta
rost omenjenega drevesa, rudno
na teui drevesu je tudi, da je nje
gova visočina v velikem nasprot
ju a debelostjo in jeiiajŠ4i samo nnd
15 čevljev.
Drugo slično drevo, ki je zna
no zaradi svoje staro«ti, je l>ilo
takoevano "Zmajevo drevo'' na
otoku Teneriffa. Ime je dolul od
rdečega soku, ki prihaja iz debla
v vročih mesecih in katerega ime
nujejo domačini "zmajeva kri".
Stik .se liilro itt rili na debeli skor
ji, nakar ga domačini spravljajo
ter prodajajo na trgu kot "zma
jevo kri '. Stari spisi pripovedu
jejo, »bi je bil«* to drevo znano
daleč na okrog zaradi svoje veli
ke debelosti že v petnajstem sto
letju. \ i>okost tega drevesa je 65
i čevljev in obseg debla pa je celih
j UO čevljev, kar stoji v čudnem
nasprotju z visokostjo. Vrh dre
vesa se deli v innogo manjših de
bel, katere mu dajejo obleko veli
kanskega mnogoramiiega s več ni
ka. Vsako leto je drevo zelenelo
in je tako predstavljalo krasno
sliko večne mladosti. Leta IS'J'J
pa je vihar podrl tega velikana in
ga uničil.
Dejstvo, da zamorejo taka .sta
ra drevesa po tolikih stoletjih še
zeleniti, nam priča o posebnosti
, rastlinskega organizma. 1'ri elo
, veku in pri živali vidimo, da se
konca življenje v gotovi dobi,
j medtem ko posedujejo rastline
, možnost, <la žive in se razvijajo
neprestano, dokler jih ne uniči člo
I vek ali kaka naravna sila.
\ Mehiki slove eiprese zaradi
svoje visoke starosti. V Atlek.si
se nahaja tako drevo, ki meri v
obsegu 40 čevljev. V bližini kraja
Sauta Maria del Tuli stoji cipre
sa, katere deblo obsega 40 me
trov. I o drevo je mnogo debelej
še kakor "Zmajevo drevo" na
Kanarskih otokih.
Razloček pri tem je, da ne ob
stoji, kakor se je mislilo dolgo ča
sa, iz enega samega debla, lem
več- so zrastla skupaj tri debla raz
ličnih dreves, ki so stala več sto
letij blizu skupaj.
Neka druga cipresa stoji pri
kraju ('luiputepee. To drevo je
samo eno deblo in meri KHi čev
ljev v obsegu. Učenjak l)e Can
dolle je mnenja, da je to najsta
rejše drevo na svetu in torej sta
rejše, kakor imenovano Adamso
uovo drevo v Afriki.
\ nasadih palače v (iranadi
(se nahajajo ciprese, ki so slovele
že leta 17ifi kot najstarejša dreve
sa na svetu mavriških kraljev, ka
kor pričajo stari spisi, še danda
nes jih imenujejo Španci s starini
imenom Oipresos de la Key na Sul
tana, ker se je pod njih senco od
igrala ljubimska tragedija neke
kraljice Mavrov.
\ vrste drevesnih velikanov
spadajo tudi znana drevesa v <\i
liiforniji, katera uazivljajo Se
quoia cyders.
Kazim teli so tudi druga dreve
sa, ki dožive visoko starost.
________
O PETROLEJU.
'i Zgodovinar in kemik Ilippman
piše o petroleju sledeče:
l'erzijsko zemeljsko olje se j«
rabilo že v drugem stoletju p, Kr.
v Carigradu kot kurivo za kopa
lišča, katera je zgradil rimski ce
sar Septimius Severus. V osmem
stoletju so se borili Arabci, ki so
takrat jadrali s svojimi linijami
proti Indiji, z grškim ognjem
proti morskim roparjem. Ta gr
ški ogenj ni bil nič drugega, ka
! kor goreč petrolej, pomešan z
živini apnom, Crški učenjak Ka
linikis je iziuišel ta ogenj: petro
Ifj se je vnel, ko je prišel v doti
jko z apnom in vodo. Leta 915 je
poslal tedanji turški sultan pro
ti egiptovskemu kalifu, ki se je
bil uprl zoper njega, veliko šte
vilo ladij, ki so imele /a obram
bo grški ogenj. Ko se je vnel boj
med ladjami kalifa in sultana,
so vrgli vojaki ogenj na kalifove
ladje, ki so zgorele vse do zad- 1
nje. Cesar •lulianus Apostata je
rabil petrolej za izdelovanje go
rečih puščič za loke svojih voj:»
' kov. Te puščice so bile sicer ne- '
I varne zn sovražnika, niso se p.i
smele izstreliti z veliko močjo, j
j ker bi drugače bila ugasnila pu- j
j ščica.
Tudi za zdravila so rabili pe
trolej že v devetem stoletju. Iz-j
delovali so neke vrste solni ka-j
men, katerega so namočili v pe- ■
trolej. Ta kamen so rabili za i/.- |
delovanje mazil za rane. kakor
tudi proti okužen ju. Tudi za raz
svetljavo so rabili petrolej že v
devetem stoletju; sicer ne snloš
110, vendar pa se lahko trdi, da je
bil v rabi. Stari spisi pripoved.!
jejo, da no imeli menihi, ki mu 1
straži) i poslopji* božjega grobu \
Jeruzalemu, ni'ke vrste "sveto
luč", katera se jo vžigala na ta
jinstven način, ki je bil znan sa
mo menihom. Od zunaj skozi zid j
je bila namreč napeljani* v petro-!
lej namočena vrv uit neke vrsto'
žira, pj kateri je dospel ogenj \ ;
petrolejsko svetilko, ki je visela j
nad božjim grobom. Verniki i:» i
romarji, ki so prišli na sveti
kraj iz vseh delov sveta, so oIm'ii
dovali to svetilko kot čudei bož
ji cela stoletja. Zgodovina nam
tudi pripoveduje, da so vladarji
l£gipta rabili \elike množine pe
troleja za svoje teletuie straže, k:
so morale nastopati vedno z g«»
j rečimi bakljami, katere so bile I
[namočene \ petrolej.
DRAGOCENE OBLEKE.
Kazkošnost v oblekah, ki je do- j
šla do vrhunea, vendar ni tolika
kot je bila nekdaj. V starih, "do
brih" časih ne je porabilo mnogo
ver; etfla imetja in bogatatva so
I dajala n. pr. za kako paradno u-1
juiiormo. Znano je, da je neka ob
I leka Henrika 111. veljala 15U.«MHi
fr. Vojvoda hughingamuki je imel
27 oblek, katerih vsaka je veljala
j •{">.(KM) frankov. l*ri kronanju Ka
rola 1. je nosil ta vojvoda haljo,
J l;i je bila vredna pol milijona. —
[Obleka, v kateri je bil Ludvik
XIV. leta 1 oblečen, ko je
spVejel turškega poslanika, je bila'
od nog do glave posuta z drago-1
<*euiiui kamenji in p reveža na z zla-i
tom v vrednosti 14 niiljouov fran
| kov. Ko so vojske, za časa njego
vega vladanja, izpraznile državne
blagajne, se je moral odločili, da
živi skromneje, iti se je zadovoljil j
ob prihodu perzijskega poslanika
z malo bolj skromno obleko, vred
no 1^ ttiiljouov frankov. Na dvoru
Ludvika XV. se je smatralo, da
.se ne sme nositi obleka, ki bi bilu
vredna manj kot frankov.
Vojvoda krojsiki je imel pri u»ki
ženit nini obleko, vredno
frankov; a ob priliki kronanja
Ludvika XVI. obleko za 4<).<MHl fr.j
Na dvoru Franca 1. je bila navada,
da se je ena obleka kakor ti.di
čevlje obleklo samo enkrat. Pod
Ludvikom XIII. so plemiči na dvo
ru menjali večkrat na dan xsvoje
široke ovratnike iz čipk in svile,
in vsak tak ovratnik je veljal pj
šest do sedem tisoč lir. Tudi žen
ske obleke so bile zelo drage. Ta
Ko bilježi kronika, da je bila leta
137"». kupljena neka ženska obleka'
za 13.IXHI funtov. Hči Henrika II.
Elizabeta, je oblekla vsako obleko
samo dvakrat. Takrat so se nosile
obleke, prepreženc z zlatimi žiea
II)i in zlatimi vrvicami. — lz tega
sledi, da .so v prednjem veku veli
kaši potrošili več za obleke, kot
danes iiajrazsipuejši ameriški mi
ljonarji.
Nihče ni junak preti svojim slu
žabnikom in noben cesar ni božan
ski pre<l svojim zobozdravnikom.
Vojni department naznanja, da
jo opustil gradnjo letal Uristolo
vcga sistema. Te vmte letala, o
premljena z motorjem svobode, se
niso obnesla pri preizkuse val nih
poletih. Letala, ki so zgrajena,
bodo zavržena, in porabili bodo
materijal i/, njih pri gradnji letal
drugih sistemov. — Delavci v Tur
tissovi tovarni, ki so izdelovali te
Vrste letala, bodo odpuščeni za to
liko časa, dokler ne dobe zanje (
drugega dela. Vojni department je
uvedel preiskavo, da dožene, koli
ko denarja je bilo izgubljenega s j
poizkusi Hristolovega -.dstenia.
Iz Detroita, Mich., poročajo:
Zvezni sodnik Tut t le je obsodil
William I'owella, bogatega ped-j
jetnika, na dvajset let ječe im
$10.(X) denarne globe, ker so ga
porotniki spoznali za krivega, dal,
je kršil zakon proti špionaži.
Vojni delavski odbor in zastop
niki industrije že nekaj dni raz-'
pravljajo o stalnosti delavske me-'
zde, da določijo stalno mezdo ko*
vojno potrebo.
m
Zvezna obrtna komisija preisku
je produkcijske t roške dvajsetih
potrebnih predmetov, da ji bo la
hko določiti prilično ceno. Dva
najst predmetov potrebuje vojna
industrija, trije spadajo v področ
je živilske uprave, dva pod kuriv
no upravo in eden pod železniško
upravo.
Marsikakšna izguba se bo po voj-|
ni lahko reklamirala; toda o kra
ljevskem businessu sodijo, da ne
doživi povračila.
ADVERTISEMENT
SLOV. DELAVSKA
Uit*BOT>)«na Am 1(3. avgusta
190*.
PODPORNA ZVEZA
[Inkorporlrana 22. aprila loou
▼ driavi Peas.
Sedež: Johnstown, P«.
a LAVNI URADNIKI:
Predsednik. IVAN PROSTO!*., 1098 Norwood R'd., Cleveland, Ohio.
Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. '2, Box 113. West Newport, P*.
Glavni tajnik: BLAz NOVAK, 034 Main Str., Jehnstown. Pa.
1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCIC, 631 Main Str., Johnstown, P*.
2. Potn. taj.; ANDREJ VIDR1CH. 170 Main St., Franklin, Conetnaugb, Pa
Blagajnik: JOSIP 2KL.E, GZXC St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2, Box 27, Bridgeport. O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadzor, odbora: JOSIP PETERNEL, Box 95, Willock, Pa.
1.nadsorink: NIKOLAJ FOVSE. 1 Grab St., Niuurey Hill, N. S. Pitts
burgh, Pa. '
2. nadzornik: IVAN QROSELJ. 885 E. 137th St., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Prediiednlk porot, odbora: MARTIN OBER2AN, Box 72, East Mineral,
Kans.
1. porotnik: FRANC TEROPCIC, R. F. D. 3. Box 146. Fort Smith, Ark.
2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 S. 14th St. Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOSIP V. ORAIIEK, 843 E. Ohio St.. Pittsburgh, Pa.
Olavnl urad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
URADNO GLASILO:
••GAS NARODA." 82 Cortlandt Street, New York City.
Cel.jena d rustva, oziroma njili uradniki, ho tiljudno proieni pošiljati
vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikomur drugega. Denar
naj se pošlje edino potom PoAtnih, Expresnili, ali liam'-uih denarnih
nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih tekov. Nakaznice naj ne na
stavljajo: lilai Novak, Title Trust and Guarantee <"o. in tako naslovljene
pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov «1. tivjnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj
nika kake pomanjkljivosti, nuj to neuiatliuna naznanijo uradu glavnega
tajnika, du *c v prihodnje popravi.
Ilooverjev j na red bo, da je tre
l»a varčevat i s sladkorjem, liajliolj
pozdravljaj« fantje, katerih dekle
ta so smatirla slaščice za glavni
dokaz 1 juhe: ni.
Atila je 1 > 1 ob Mami le enkrat
vržen nazaj Vili Hohenzollern ga
je prekosil; on je to izkusil dva
krat.
Ko je grof Luxburg prišel var
no v Evropo, je bil vesel, da ni bil
"spurlos versenkt".
•
Cena gazolinu pojde zopet kvi
šku. Kurivna uprava naznanja, da
je povedala petrolejskemu narod
nemu vojnemu odboru, da ne bo
nasprotovala povišanju eene gazo
linu za pol centa pri galonu, če je
gazolin v vozovnih nabiralnikih
postavljen tia trg. Cena postane
veljavna šele 22. julija 1918. Vz
rok za povišanje so povišane vo -
zne eene na železnicah.
Kakor "tank
Onstran morja .-.lavno znani
"tanki" v vojni prodirajo vedno
vspešno skozi sovražne obramb
ne vrst. Ravno Itko vspešno iz
čišča tudi želodec znan«; Trinerje
vo ameriško grenka zdravilno vi
no. To vino prihaja brez vsakega
obotavijenja v črevo>j" kje i- od
stranja vse snovi, ki pov/roenjejo
bolečine vsled nabiranja strupe
nih kali, ki po;pešujojo in tvori
jo zabasanost. neprebavo, glavo
bol, nervozno.>t in spi >šno telesno
slabost. Cena $5.10 v lekarnah.
— Ali /.e veste, kako čudežno gre
Trinerjev Liniment naravnost «1 »
pravega kraju, kjer se bolečine
tvorijo; predvsem pri revmatiz
luu, nevralgiji in bolečinah \ kri
žu? Ti» zdravilo tr.di hitro odpo
maga pri izpahkih ,<>liskili, ote
klinah. okorelih ;:'išicah in utru
jenih nogah, ('ena 35 in 65 e v le
karnah. I »o pošti 4> in 75c. Ji'seph
Triner Company, Mfg. Chemist,
1333—1H43 So .Ashland Ave., Chi
cago, III. — (Advenis i
Pravi socialist n« «me biti reser
Tiit, ampak mora biti redno akti
ven vojak svoje strank«. Kdor
noti svoje prepričanj« le lam t te
bi, ne koristi nič ne sebi, ne ivojl
•t v ari. Prepričevati mora tlet«, ki
U niio prepričani.
Pravi socialist hoče poznati te
žave, zapreke, uspehe in napredek
delavske<ra boja.
Na tej poti ga spremlja Proleta
rec.
je edina slovenska revija v Ame
riki. "Čas" prinaša lepe pove
sti, koristne gospodarske in go
spodinske nasvete, znanstvene za
nimivosti, podučile in narodu po
trebne razprave, mnogo mičnih
slovenskih pesmic in poleg tega
pa prinaša lepe in umetniike sli
ke.
List shaja mesečno na 32 stra
neh in stane samo $2.00 na leto,
'/u pol lota $1.00. Naroča se pri
"Čas", 2711 So. Millard Ave.,
Chicago, 111., v Clevelandu in oko
lici pn na 6033 St. Clair ave.
Previdne gospodinje
Imajo <k>ma vedno wo ataUanieo
Dr. RIckteritvaga
PAIN-EXPELLER
ZanealJlTO snslatTn tu vtrrnja pri r«Tmati£nU
] bolafliiah, prehlada. xaritaVljanJu ltd.
Jcdlno pravi s Tarstreno zaamko sidra
3>. In «Se. ▼ lekarnah in naraTnoat od
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Waatilnftoo Stre*. N»w York. N. Y.
PRIPOROČILO.
Sodrug Louis Kveder je poto
valni zostapnik 'Proletarca" za
vse države. Pravico ima, da nas
zastopa v vseh rečeh, kar se tiče
naročnine in oglasov. Sodrug«
prosimo, da naj mu pri tem poslu
| kolikor mogoče pomagajo.
Upravniitvo.
IEIEH9I
Največja skvcnska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio Q
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd.
Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč
•lovamkik in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Piiite po casik« kateri •• Vam pošlja brciplatao.
Najboljšo blago. Najniij« can«.
'Rii i hi
UtlllllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIHIIIIHIIIii
5 MODERNO UREJENA 1
1 NARODNA KAVARNA IN RESTAURACUA !
- i
= Domača kuhinja, svakovrstni kolači dobre pijače, turška jš
= kava, sladoled in sniodke. -
| Oprto po dnevu in po noči. Tel: Canal 1220. |
| 2. radnovic, 1
= lastnik.
| 1149 W. 18th. Str. Chicago, 111. p
rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtniiiiiuiiit .jiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiKiiiiH"

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 7, Image 7 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 7, Image 7
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??