Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1918, Image 8

Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, July 30, 1918, Page 8, Image 8',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-8.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-8.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-8/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-8/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8.

Page All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 30 July 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-07-30/ed-1/seq-8/>

Newspaper Page Text

Scheidemann v sreči in nesreči.
Nemčija pripravljena vrniti Belgijo. če ko vrnejo
njej izgubljene kolonije. ter je dodal:
"Upanje naših sovražnikov je št" vedno v
notranji revoluciji, ki l»i povzročila skrušenje
Nemčije. Kar sc tiče revolucije, ne bo te nikdar.
"Truditi se moramo, da dosežemo mir, čim
prej je mogoče, ampak trpeti ne smemo, da bi sc
naša domovina uničila, kajti ravno nemški dclav
ci so tisti, ki bi pri tem največ trpeli".
Ni torej baš posebno veliko, kar je povedal
Sw-heidemann, ampak nekaj več ji* vendar, kakor j
nič.
Predvsem je zabavno, da je bil v Ksscnn
"navdušeno" sprejet. Splošno je znano, da je
Essen pred vojno po pravici veljal n\ socialistično
trdnjavo. To še ne bi nič pomenilo za sedanje j
čase, kajti nič čudnega ne bi bilo, <V bi sc bilo
delavstvo od začetka vojne doslej popolnoma iz
menjalo. Na vsak način sc je število tekom teh šti
rih let silno pomnožilo — najmanj posest erilo.
.Med sedanjim delavstvom bi torej lahko vladal
povsem drug duh, kakor med nekdanjim.
Vendar nam ne more zadostovati tu razlaga.
Znano je, da je Nemčija meseca februarja imela
veliko stavkovno gibanje in štrajk je izbruhnil
tudi v Kssenu. l'o tem bi bilo vendar soditi, dn ni
duh essenskega delavstva tako scheidemannovsko
krotak.
Najverjetnejše bo še to, da so delavci tega
velepodjetja storili to, kar »o morali. Knippnve
tovarne so namreč pod vojaš. disciplino in delavci
so najbrže dobili povelje, da naj gredo na shod in
naj bodo navdušeni z« Scheidemanna. I'a so bili.
Kar je Filip {govoril, so pa otrobi. Žalostno je,
da ponavlja mož, ki je včasi iihh! socialist i užival
velik ugled, llertlingove farizejske fraze. Kar je
kaueelar govoril o vrnitvi llclgije, ni bilo nič
družeča kakor pena. Ilesede o skru.šciijii Nemči
je so pa tako smešne, da se nnjmanje podajo so
cialistu. Tudi Scheidemann bi lahko vedel, tla ijgra
med kajzerjevimi sovražniki Amerika najvažnej
šo vlogo, in ta bo tem važnejša, čimdalje bo tra
jala vojna. Predsednik Wilson je pa dovolj jasno
povedal, da se Zcdinjeiie države ne bojujejo /.
z nemškim narodom, temveč v. nemško vlado. Za
Ameriko je popolnoma {gotovo, da ne z.abtevajo
"sk rušenja Nemčije"; njene svetovne vla<le seve
da nočejo pripustiti, ampak Nemčiji sami nočejo
absolutno nič hudega.
Nemški delavci se pač nimajo ničesar bati od
takega miru, kakor ga naglaša Wilson; menimo,
da bi bilo za nemške delavce in za nemški socia
lizem bolje, če bi sc dežela demokratiz.irala in se
rešila kajzerja. To bi se pa prav gotovo zgodilo,
če bi v Nemčiji prišlo do revolucije, in v tem smi
slu bi Amerika nedvomno podprla revolucijo. To
da Scheidemann pravi, tla ne bo revolucije v Nem
čiji. No, proroki so se včasi že zmotili. Kar se pa
Kcheidemanna liče, je precej naravno, da mora
govoriti v duhu kajzerjeve vlade, če se prireja
shod pod protektoratom te vlade.
Senzacija v Mooneyevem slučaju.
Californijski governor Stephens je določil, i
da se odhodi eksekucija Mooueya do decembra,
kar je utemeljil steni, da so spisi atere tako ob
širni, da jih ni mogoče v kratkem preštudirati. |
S to odločitvijo je pridobljen čas, organizirano
delavstvo je pa takoj šlo na delo, da ga porabi i
ua najboljši način.
V nedeljo je bilo širom Zedinjenih držav pet
sto shodov, na katerih se je obruvuavala Moo
neyeva zadeva. V Chieagi je bil shod spojen s ]
parado, katere se je kljub neznosni sopurici ude
ležilo 20.(MM) delaveev.
Glavni govornik je bil Frank I' Walsh, na- j
čelnik narodnega vojnodelavakega odbora. Walsh |
je dejal, da je bila obsodba Mooueya posledic.«
zarote družb "United Railways Cmipany" in j
"Paeifie (ias and Eleetrie Company", ki je ime- j
la namen uničiti življenje nedolžnega človeka. da j
bi s tem skrušila organizirano delavstvo .
Največjo pozornost je zbudila teorija, ki j>>
je razložil Walsh in ki bi če se potrdi, podala sen- i
/aeionalno rešitev Mooneye ve zadeve. Walsh je o
tem dejal: i
"Zvezni preiskovalei so preti kratkim na
pravili presenetljivo odkritje, da obstoji na paci
fičnein obrežju nemška zarota za dinamitiranje
munieijskih delavnic in ladij. Posredovalec je
bil neki pohijae (gunman), nameščen od intere
,-ov, ki se lw>jujejo proti Mooneyu; nemškim a
gontom ga je pa pretlstavil tožitelj, ki se je tru
dil, da bi spravil Mooueya na vislice. Kakšne sen
/.arij«* utegne nndaljna preiskava »o razkriti, ni
mogoče prerokoval i.
Na shodu je bila sprejeta sledeča resolucija
in sklenjeno, tin m> pošlje predsedniku NVilsonu:
"Sklepa se. da se oltrne veliki shod. ki se
vrši po«| av.spieijurni rhieaske federacije dela. «l<>
predsednika s spoštljivo prošnjo, naj porahi moč,
Ivi mu je poverjena kot vrhovnemu poveljniku
oborožene sile Zedinjenih držav v vojni potrehi,
da »»varuje moralo ameriškemu ljudstva v tej kri
zi s tem, <In prepreči justični umor našega linij
skega tovariša Tliomns J. Mooneva.
V Wasliin jjtoini. I). • je I »i I izvoljen odhor,
ki predloži danes predse<lniku resolucijo. Na oilru
><0 na tem shodu med drugimi sedeli: >1 Hamilton
Lewis, glavni sodnik distriklnega vrhovnega mi
dišča .McCoy in mnogo kongresuikov.
\* New Vorku je Dudley Field Malone, prej
šnji načelnik carine v newyorski luki, dejal
" Krivoprisežuo zasledovanje in ohsodha Moone
va je podala Nemčiji in našim sovražnikom naj
močnejše .sredstvo, s katerim skušajo dokazati,
da ne veruje Amerika ics v demokracij*;."
Največjo pozornost zasluži pae navedena
Walsliova izjava. Walsh je znan kot resen mux,
kar je pokazal zlasti pred dvema letoma kot na
čelnik zvezne komisije /a preiskavo industrijal
nih razmer; s\uj«> izjavi* gotovo ni podal, ne • i 5
Iti jo liil dobro premislil. In če je le to resnično,
kar je povedal, dolu Mooneyeva ai'i ra nov, ivn
i nično senzacionalen poirirn.
UTRINKI.
Iz Amsterdama poročajo: Po vesteh iz Mos
kve je ruska republika /uplenila vse imetje bivše
dinastije Roman ovce v. Zaplenjene so tudi bana
ne vloge, ki jih je imel bivši car v inozemstvu.
Tozadevno naredbo je izdala boljševiška vlada
dne 17. julija.
Iz Londona poročajo: Vesti iz nevtralnih
držav dokazujejo, da je nemški poraz naredil ve
lik vtis na razne nevtralee. Iz Španske javljajo,
da so se pričele tam krhati simpatije do Nemčije
in mnogo znanih germanofilov je žarelo omaho
vati. Znani švedski vojaški kritik, stotnik Noric
gard, ki je doslej vedno pisal v simpatičnem to
nu Nemčiji, je naenkrat izgubil upanje v kaj
zerjevo utilitaristično zmaga. V svojem zadnjem
razmotrivanju o peti nemški ofenzivi v listu
"Dangens Nyheter" v Stockholmu, piše, da je
po njegovem mnenju 15. julij mejnik nove dobe
v vojni, toda ta doba ne pomeni nič dobrega za
centralne države. Ilolandski priznavajo veličino
nemškega poraza. "Niewe Hotterdamsehe Cou
rant" pravi, da je nemška vlada ob Mami komaj
ušla usodi avstrijske armade ob Piavi.
Iz Pariza poročajo: Ako se sine presojati
pravo razpoloženje ljudstva v Nemčiji in Avstri
ji po izpovedbah nemških ranjencev, ki leže v
pariški bolnišnici Val de Orače, tedaj so verjet
ne tiste vesti, ki pripovedujejo o bojazni Nemcev
pred Ameriko in o revolucionarnih iabruhih v
obema centralnima državama. V tej bolnišnici je
nekaj vojakov iz Avstrije, kateri so bili poslani
v nemško armado na zapad za kazen, ker so bili
v avstrijski armadi preveč puntnrski. Na ta način
kznujejo kolikor mogoče vse rebele v avstro-ogr
ski armadi. Med ranjenci je tudi skupina Polja
kov, ki so prebili osemnajst mesecev v zaporu
zaradi revolte, a pozneje so jili Nemci stlačili v
vojaško uniformo. Dalje so Kaksonci, predvsem
socialisti, ki so se "pregrešili" z agitacijo proti
militarizmu in ker so se udeležili št raj kov. Nem
ški vjelniki z bojišča ob Marni pravijo, da ie
bojazen Nemcev pred Ameriko opravičena. Nji
nemški fronti ne verjamejo več, da.ie v Franciji
"le par ameriških divizij" kakor jim še vedno
pripovedujejo kajzerjevi oficirji. Več ranjencev,
ki so prišli z ameriške fronte ob Marni, pravi,
da so ameriški vojaki prihrumeli nad nje z za
vihanimi rokavi in suvali r. bajoneti kakor blazni.
Neki nemški častnik je dejal, da boriti se z Ame
ričani pomeni toliko kolikor boriti se s samim
i\ rngom. "Ameriški vojaki so ho re s francosko
dr/.ovitostjo, angleško t rdovratnost ji in vrhutegn
t neko nerazumljivo odločnostjo, kakršne ne po
seduje nihče drugi kakor samo oni." Drugi nem
.ski v jetniki so priznali, da se Nemci najbolj Im
je dvojega sovražnega orožja: francoskih stroj
nih pušk in ameriških bajonetov, ki so najkrajši
na svetil.
Iz Amsterdama poročajo: P.erlinska "Tae
gliche Rundschau" prinaša dolg članek o razpa
danju nemških železnic. Člankar pravi, da je v
sedanjem stanju nemških železnic večja nevar
nost poraza, kot pa na bojni fronti. Nemška mili
j taristična mašina zavisi v prvi vrsti od dobrega
j železniškega sistema za hitro prevažanje čet, to
j pov in streliva. Nemčija je res imela tak sistem,
ali v štirih letih vojne so nemške železnice pro
| trpele več kot v kateri drugi državi na svetu.
! Dnevno prevažanje čet in materijala z vzhoda na
zapad in obratno je izrabilo železnice, vozove in
; lokomotive. Omenjeni list pravi, da ga ni dneva
brez kakšne nesreče na železnicah vsled pokvar
jenih lokomotiv in izglodanih tračnic, katerih ni
mogoče popravit! v zadostni meri. Člankar torej
po pravici opozarja, da je hitro končanje vojne
potrebno že zaradi razpadlih železnic, ki lahko
prinesejo katastrofo armadi in kajzerjevi vladi.
Fz Londona poročajo: Reuterjeva časnikar
ska agentura je prejela poročila iz zanesljivih če
ških virov, da je na tisoče t'ehoov, Slovakov in
Jugoslovanov pobegnilo iz avstro-ogrske arma
de in da še vedno uhajajo novi dozerterji. Zbi
rajo se v gorah v uotranjsti Avstrije in s orgn
nizirli čete, ki se imenujejo "zelena garda." Ve
like čete češkoslovaških dezerterjev se koncentri
rajo v gorovju Reskidi na vzhodnem Moravskem.
| Te čete so dobro oborožene in se krepko npira
| jo v bojih z glavno armedo. Najmanjšega dvom;«
j ni, d« dobivajo te robelne čete podporo od čeS''o
•ra prebivalstva. Vlada je ye izdala javno naredho
v kateri grozi, <la bo vsakdo strogo kaznovan,
I kdor podpira vojaške dezerterje.
Iz Washingtonn poročajo, da vodi danska
komisija pogajanja z Islandijo, z namenom, da do
t bi ta dežela, ki je podložna Danski, obširnejšo po
j litično svobodo. Razmerje med Dansko in Islandi
| jo je nekoliko podobno otiemn med Anglijo in Ir
sko, toda na Islandiji ni postala agitacija za av
tonomijo nikdar lako razgreta, kakor na Irskem.
Ik Lowellu, Muss., poročajo
Tekstilni delavci so se vrnili nt
delo in najbrže uc l>o stavke v tu
kajšnjih tekstilnih tovarnah, do
kler traja vojna. Obe stranki sta
podpisali dogovor, du predložita v
bodoče vse svoje spore vojnemu
delavskemu odboru. Tekstilni de
lavci s<> dobili povišanje ine/.de od
10 do 12' [» odstotkov od 17. junija.
V sedmih tovarnah je stavkalo do
1 "»,<><H) delavcev. Podajalec je pri
znal štrajkujoeim tkalcem v to
varnab American Woolen Co. 50
odstotkov povišanja in s tem je
odpravljen tudi premijski sistem.
Severova zdravila vzdržujejo
. zdravje v družinah.
Potne noge
niso samo neprijetno razočaranje
ampak so t'idi zelo škodljive zdrav
ju. Potenje dela namreč noge bo
leče, da Človek težko hodi; poleg
tega pa dela potenje nog tudi hud in
zopern smrad, čemu bi si torej ne
pomagali v tej zadevi, ko imate zato
lepo priliko in hitro odpomoč? Ku
pite si
Severa's
Foot Powder
(Severov Pra&ek za noge). UmuU
si nege vsako noč z gorko vodo.
Zjutraj si pa nadrgnite s tem prai
koin po nogah, podplatih, petah in
med prsti. Ocnite nekaj tega prai
ka tudi v čevelj in v nogavico.
Ta praiek je najboljie sredstvo za
noge. če se vam potijo, če vas boli
jo, srbijo, če so otekle in utrujene.
Ta praiek dela. da so noge. čevlji
in nogavic« suhe. Prodaja se v
vseh lekarnah. Cena 25 centov.
w. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik za notranje bolezni
in ranocelnik.
'•'•travniška preiskava brezplačna — pla
kati .j-- 1*- 7<1rnviln. 1924 Blue Island
Ave., Chicago. I'reduje ml 1 do 3 po
pol.; ml 7 do t» /vn'i-r. I/ven Cliieagn
/ivt-ri bolniki naj pišejo slovensko.
7.animiv Članek o nadzorova
NJO BANKE ZVANE "CLEARING
HOUSE".
i vaj to pomeni ia ljudstvo, če Je banka
pod nadzorstvom "Clearing Housa".
Vw banke, ki imajo zvezo s Chicago
'len ring House, so podvržene strogemu
nadzorovanju od urutlnikov tega zavo
•la. Pregledovanje rakunov in imetja
mora vrniti nujinnnj enkrat na leto.
Uvedenei natančno preiščejo stanje
»rake banke. Vso gotovino preitejejo,
pregledajo vse note, varščine, vknjižbe
.« druj;o vrednoatne listine, so prepri
čajo <• fondih, ki so naloženi v drugili
Imnkali in pregledajo knjige in račune.
< u najdejo izvedenci kuke slabe ali
dvomljive vrednostne listine, se te ne
Meje jo več kot imovina banko. Ako se
j.) sktčila vrednost bančaoga premože
nja. uiora banka kazati pravilno vred
nost v svojih knjigah. Oe banku dr:.no'
špekulira in se ji priile na sled, mora
to takoj opustiti. Vse, k:ir je slabo, ri
»kiratto, «•; mora tukoj odstraniti in na
'Ionics*'.ti z boljšim. f'e vsega tega
l-anka hitro ne popravi in Stori, izgubi
»se nadaljnje ugodnosti in pravice, ki
jih v/ivnjo banke, katere so združeno v
Clearing House.
hedar se odvzamejo kaki banki te
ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing
llous- ima slednja za to dober vzrok.
.\'a druui strani pa je o banki, ki je
članica tc zveze, že to dovolj jasen do
ka/. da ima dobro imovino, da je njen
kredit dober in da vodi svoj dennrni
promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potoni
Clearing Housa je bil izdelan v Chicagul
'pred desetimi leti, od katerega časa na '
] prej ni bankrotirala niti ena banka, ki!
je bila v zvezi s tem Clearing Housom. j
Ako je šlo na ali drugi banki slabo1
valed panike ali vojske, so ji takoj pri
skočile na pomoč druge Clearing House '
banke in ji pomagale, dokler so niso
(•ovrnile zopet normalne razmero. Ta
Clearing Houso nadzorovalni načrt se
j$ pokazal tako vspeSen, da so povsod,
kjer koli se nahaja kak Clearing House,
sprejeli ta načrt.
American State Banka je v zvezi s
tem Clearing Housom, je pod njegovim
nadzorstvom in ima vse privilegije te
banke, knteri poda vsako loto pet po
polnih računov.
American Mtate Banka |>a jo tudi pod,
državnim nadzorstvom in odda vsako
leto pet de.ujlirauih računov o stanju
Hanking Depart uienta države Illinois.
Napravite NAŠO bnnko za VAŠO
banko in Vnš dennr bo varen in ga
lahko dvignete, kedar ga želite.
VpraSujte za seznam nniih First Golti
hipotek. Kakor tudi se/ntim $100.00 in
$500.00 zlatih hipotečnih bondov.
predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE*"
Rlue Island Av\, vogal I.ooaiis in 18.
eeet«.
PAZITE I N HRANITE
Narodni izrek pravi: "Pazite na vaš beli denar za črne dne
ve." To pomenja toliko kakor jtrvo pazite in hranite dokler ste še
zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za Mara in onemogla leta.
Vsak človek mora paziti in hraniti, ko le to je edina pot, ki
v n 9 vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nuxtran, »v lahko
ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro
je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrnu
pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je početek ali brez
počitku ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vaš denar De
danes, ampak pazite, da ga nalagute v gotovo in varno banko. 7.
vlogo enega dolarja dobite vaflo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po .'!'/»
obresti od njega.
PoAiljamo denar v Italijo, It unijo in Francosko.
1'riMlajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v na
jem varne hranilne predale.
S p reje m o upise za parobrodno potovanje v staro domovino po
vojni.
KASPAR STATE! BANK
1000 Blue Island A venae, Chicago, 111.
Kapital, vli.^e in prebitek znaSa nad JO,000,000.
CARL STROVER
Attorney at Law*
Zastopa na vteh »odiičih.
Specialist za tožbe v odškodnins
kih zadevah.
Št. sobe 1009.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS.
Telefon: Main 3%i).
! Ali veste za letovišče Martin
Potoknrjaf S«veda. To je "VIL
LAGE INN" s prostornim vrtom
za izlete.
Vodnjak z stndenčno vodo na
Martinovi farmi je poznan po vsej
okolici.
Ogden Ave., blizo cesJne želez
niške postaje, Lyons, III. Telefon
ska številka 224 M.
LOUIS RAB SE L.
SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
NA 460 GRAM) AVE.. KENOSHA. WIS.
Telefon 11 99.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela *a
privatnike in društva. Sprejemamo
naročilu tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene
in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN,
1638 Blu« liland A««.,
(Adv.) Chicago, III.
81.0 VENOI
pristopujte k
SLOVENSKI NARODNI POD
PORNI JE DNO TI.
Naročite si devnik "Prosve
I ta". List stane za celo leto (X),
i pol letu pa $1.50.
Vstnnavljajte nora društva. De
set i'lunov(ie) je treba za novo
društvo. Naslov za list in za taj
| ništvo je: 2657 So. Lawndale Ave
Chicago, 111.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
=: Narodna Tiskarna =:
21M-M Bloc Island Avenue, Chicago, 11».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem
Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša
posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
1^"ADAR potrebujete društvene po
trebščine kot zastare, kape, re
galije, uniforme, pečate in v*e drugo
obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
i
Cenike prejmete zastonj. Vae delo garantirano.
J Edini slovenski pogrebnik
1 MARTIN BARETINČIČ
\ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN. PA.
W///AVAWW.V/AVAWAWAW/AVWAWAV\\W."/.
~n
Zaupno zdravilo dela čudeže
Skoro že 80 let sc Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupa
njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži
popolno zaupanje in čislan je od strani Številnih odjemalcev. Malo povi
šanje cen je sedanja potreba, da ^e ohrani zanesljiva vsebina izdelkov.
Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših,
a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene
nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugo
vora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in
tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato
pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več pla
čajo za nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO
GRENKO VINO
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje
stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in
spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in
odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene
snovi, ki so nekakšen brlog zlotvomih tvarin zavirajočih pravilno delo
vanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša
niee in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče
rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol glavo
bola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknli, ki
rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce,
ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecen
ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali
revmatizma, nevrnlgi je, lumbago, otrpelnsti gležnjev in drugih, najhitrejša
in gotova pomoč. .Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd.,
tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh
lekarnah.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za
izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih
otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
Najnovejša nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razsta
vah: Gold Medal- San FranclHco 1915, Orand Prtx—Panama 1916.
JOSEPH TRINER
MANUFACTURING THEMIST 2
£ 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, 111. j

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 8, Image 8 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], July 30, 1918, Page 8, Image 8
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??