Proletarec. [volume], August 13, 1918, Image 1

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Puh
P
Pub(i*M and distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President,
, - jit an koristi diUTiluga
^ I* Ifmimtva. Delavd so opra
1 vUmO do tM|i, kar pro.
ducirajo.
L_
Tki« papsr i« drvotsd to
tlx intarol* of tli« work*
imi do-. Worker* aro
•ntiiM to all what tkoy
produca.
i
A. S. Burls—n, postmaster General
•V. ipo.) 570.
Kntcred as sscond-rlaas matter. D«. I, 1907. St the pout . Wit«
at Chicaao. III., under ths Act of Oanima of March 3rd, 1ST*.
Office: 400B W. 31. St., Chicago,
Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE
na itovilko » oidtpaja, ki
•o' aakaja polog vaisf*
naslova, prilepijo*
nc(a spodaj ali aa
ovitku. Ako ja (571)
itovilka * '
tadaj varff <J0fhodnjo i ta.
vilko naiaga lista pataža
naročnina. Prosimo, pa*
iofits jo takoj.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 13. AVGUSTA (August 13) 1918. LETO (VOL.) XlU.
Starokrajski socialisti in ze<Jinjenje Jugoslovanov.
Naši kraljevati iimiii neprenehoma blagovoli
jo dopovedovati, da .so socialisti v stari domo
vini za združitev Jugoslovanov, iu kakor mislijo,
da imajo opraviti s .samimi otroci, se vedejo ta
ko, kakor da hi bilo s tem argumentom mogoče
ubit i Slovensko Kcpuhličansko Združenje iu nje
govo delo. Zdaj citirajo .soilruga Kopača zdaj
(iolouha, (ki Korača, pa Fcrfoljo, in če so pona
tisnili posamezen stavek i/, katerega njih govorov
ali člankov, se jim zdi, kakor da so postavili svo
jo nogo na naše mrtvo truplo.
Nič na svetu ni bolj smešno, kakor dokazo
vati. česar uibčt- ne taji. Jugoslovanski sociali
sti v K v ropi.zagovarjajo zedin jen je Jugoslova
nov. To jc lepo. Ampak čemu nam gospodje to
neprenehoma pridigajo?Kdaj smo neki dejali kaj
nasprnUicgs? In l<daj scio dvomili o tem?
«■ >^.jc, ki se sedaj toliko bavijo s socialisti
v starem kraju in pri tem v srcu sovražijo vse,
Kar IF socialističnega, nam lahko verjamejo, da
- Juki imeli s svojimi sodrngi v jugoslovanskih deže
^ lah več iii Starejše stike, pa jih zato tudi neko
liko bol^e poznamo uego oni, četudi se zdaj vedejo
taRo, kakor da so * Kopačem vsak dan pri zajtr
ku.ia s Kojj&čem jfri večerji. Pri tem bi jih spnm
uili le na To, da rf«» bili prav v tistih listih, ki jih
''zdaj jemljejo za,-priče, še pred kratkim najpodlej
*ti napadi nanjq. Laži, ki so jih nekateri teh listov
upesili it. pr. o Kopaču. so presegale vrhunec in
faninosti. In '<"<> bi bili ti sodrugi sedaj v Ame
riki, bi jih monarhistični gospodje prav tako
napailali kakor nas.
- Nam ni treba prav h obe n ga dopovedovanja,
da zastopajo sta rok rajski socialisti zedin jenje Ju
goslovanov, ker smo to vedeli davno prej kakor
oni. To zedinjenjc je nam recast ar program ju
goslovanskih socialistov, ki so ta problem resno
jemali, ko so mu je še marsikdo izmeti današ
njih jugoslovanskih monarh isto v posmehoval.
Leta 189fi je bil v Ljubljani prvi zbor slo
venskih socialistov, na katerem se je ustanovil«
stranka. Dva izmed članov In referentov tegn
kongresa sta sedaj v Ameriki; to sta sodrnga
Zavertnik in Kristan.
Stranka se je ustanovila z imenom Jugoslo
vanska socialno demokratična stranka. l*ri la
kih rečeh imajo imena svoj pomen, in v tem slu
čaju je bilo ime demonstrativno. Izrekalo je^e
ksistenco jugoslovanstva — seveda idejno in nfo
gramtično, kajti juridično in državno ni />I1«
združenega jugoslovanstva nikjer.
Ostalo pn ni le pri imenu. Vsakdo ve, da je
v habsburški monarhiji nemogoča vsaka >tr«rti
ka. ki bi delovala v obeh polovicah dualisttitae
države. Na Hrvaškem so morali imeti svojo l»*l
no stranko. Ta pa je poslala na ljubljanski /.!»<>r
svoje delegate — Ancel je bil med njimi — (m
sporazumni* je bila izvol.vgia kontisija /.a trajno,
sodelovanje v vseh slučajih, kjer*je bilo mogofc'
Od teta časa sta obe stranki živeli in detpi
* v tesnih stikih. Na vseh hrvaških kongresih to
bili zastopani Slovenci, na slovenskih Hrvatje, #1,
dasi so morali pred očmi zakona nastopati bat!
"gostje," so Taktično zavzemali mesta delep /
tov. * % t i
Enako razmerje se je razvilo s stranko-i\| i
Bosni in Hercegovini, ko se je po aueksiji mo^ii.
ustanoviti. Do tistega časa ni bila le organizacija
ampak sama beseda "socializem" prepovedan
Tudi tukaj niso Slovenci, Hrvati in Srhi igrali
le vlogo gostov, temveč so biii od bosanskih m
drugov deloma povafiljeui kot referenti. In stft- t
drug Kristan je imel poročilo bus o juuoslovaif- y
■—, *
skriti vprašanju. 1/ Srbijo jo liil navzoč soiling
Dragiša Lapeevič, ki je s tem rele rat oni popol
noma soglašal.
Kolikor je bilo po razmerah, ki so jih zako
ni otežčavali, mogoče, so se vzdržavali sliki tu
di s Srhi iz Srbije. Sodrug Tucovič je Iti! pogo
stoma na slowenskili kongresih \ Trstu in Ljub
ljani in na hrvaških v Zagrebu, od Sloveneev sla
bil« Kristan in dr. Turna na zborih v Belgrade.
Večkrat mjio že omenili jugoslovansko socia
listično konferenco v Ljubljani, ki se je havila
izključno / jugoslovanskim vprašanjem, na ka
terega važnost je s tem opozorila vso Interna« i
onalo. Kako so se socialisti skušali poglobiti v
pomen tega vprašanja, jc med drugim pokazal
govor drja Tuine, ki je že/takrat upozarj«l, d.i
bo orožje rešilo to vprašanje, če ne najde Kvropa
v svojem interesu poti za pravo rešitev.
Vedno so se torej socialisti bavili s imi vpra
šanjem; več so se bavili z njim in bolj stvarno
kakor meščanske stranke in zediujeuje je bilo ,
vedno njih cilj ('emu je torej treba nam ilopo
vedovati, da so socialisti za zedinjenje?
Anu i isk i sodrugi, ki so zasledovali delo so
eialifctov v stan .11 kraju, so opazili tudi !o s'rem
Ijenje po zediujenjii, in socialisti so bili prvi \
tej deželi, ki s«» izrekli to besedo. 1'ri ustanovit
vi Jugoslovanske socialistične zveze so, sklicu
joči sr na program sodrugov v starem kraju, na
glašali jugoslovansko republiko. Na velikem sho
du v Chicagi. ko j«- bil me«l ameriškimi Hrvati <li
Trcsič Pavišic, jc bil socialist Zavertnik ti.sii, ki
je javno povdarjal jugoslovansko republik«*,
hiedtem ko j«- šolanja korifeja "Jugoslovanske
ga Narodnega Sveta" s« zažigala kadilo Francu
Jožefu.
In sedaj so swialiMi v stari domovini /.a ze
dinjenje Jugoslovanov.
Da — za kaj i)fiftega pa naj* bodo, kakor
/u svoj stari progami? In da so za to, srno uii
povedali že davno. " Prosveta-' je priobčila vso
spomenico, ki sta jo delegata hrvaške in bosan
: ke stranke predložila v Stoclfholmu. V "Pro]e
farcu" smo priobčili pismo, ki ga je sodrug Mar
kie pisal Kristanu, priobčili smo izjavo srbskih
socialistov in njih spomenico za londonsko kon
ferenco, priobčili smo tisti del londonske reso
lucije, ki m- nanaša na jugoslovansko in balkan
sko vprašanje. Živ krs1 nam ne more očitati, da
miio puščali svoje čitatelje v temi o teh rečeh,
in kdor sedaj deklamira, da so jugoslovanski so
cialisti v starem kraju za zedinjenje, skuša od
I; lepa t i odprta vrata.
Za zedinjenje .Jugoslovanov-pa nismo mi nič
i manj kakor sta rok rajski socialisti, le da sogla
]" samo z iijim^^tTj kakor tisti, ki Iri se radi nanje
, sklicevali. Socialisti v starem kraju nimajo ni
kakršne krfske deklaracije; najvažnejši doku
ment, ki so ga mogli izdelati, spomenica za
Stockholm, pa govori jasno o republiki. In prav
tako govori o repuhličauski federaciji izjava srb
j »kili siM-inlistov v Parizu.
Mi smo za zedinjenje prav tako kakor Ko
I pač ali < Johnih, Korač ali Ferfolja, Lapčevic ali
Markič, Kaelerovič ali Kadoševie. Za zedinjenje
in za svobodo. Za republiko naroda. Kdino, kar
nam morejo gospodje očitati, je To, da nismo za
monarhijo. Ta očitek nas pa prav nič ne boli,
ker vemo, da bod»» tudi Jugoslovani, rešeni ene
ga jarma, hoteli korakati t duhom časa. To je
pa duh demokracije, ki Vstaja zoper avtokracijo
, po vsem svetu. .j t
• Položaj Avstriji
Vesti, ki prihajfc> o- življenju ljudstva i/.
m^iiejse ^ dne (V> dm^T^ozejnTii* kalco slaln
podlagi sloni bahavost naglo se rnenjajočih mini
strov, ki skušajo sugerirati svetu, kakor da sto
ji Avstrija na skali in se ljudstvo počuti komaj
kaj drugače kakor v mirnih časih.
Zadnji čas so prišla poročila o ueketn delav
skem zborovanju na Dunaju, i/, katerega sicer ni
povzeti, ali je šlo za kakšno strokovno ali za
politično konferenco; toda to ni tako važno kakor
besede, ki so bile izrečene na tem zborovanju in
ki vnovič potrjujejo, da mora biti življenje v
Karlovi monarhiji precej podobno peklu.
Najvažnejše, kar so koustatirali delavski
delegati, je veliko naraščanje umrljivosti. Samo
ob sebi ni to nujna posledica vojne, vsaj ne, kar
se tiče civilnega prebivalstva. V zapadnih drža
vah se ne kaže ta fenomen in če se sine verjeti
zadnjim vestem, so se na Francoskem in Angle
škem porodi pomnožili, medtem ko ni umrlji
vost stopila nad normalo, vsled česar bi bilo v teh
deželah pričakovati pomnožitev prebivalstva.
Naraščanje umrljivosti je posledica bede, in
sicer bede v različnih oblikah: Pomanjkanje hra
ne, preveliki napori pri delu, otroško delo, ne
higienične razmere, pomanjkanje zdravniške po
moči, pomanjkanje obleke in kuriva.
Zdi >e, da se redinjujcjo v Avstriji v.si vxrt- i
ljudskega propadanja. Tu M^jgagio
_'rarnifi delegatov omenjene TTonferenee. Tmenu
nekaterih so nienda na dolgi brzojavni poti ska
žena, ali v stvari ne izpreminja to ničesar. !*«•
došlih vesteh je delegat \Vetenh«»ser< ?) iz (»rad
ca Qfavil, «ia niso prebivalci v štajerskem glav
nem mestu že tri tedne videli no mesa ne krom
pirja, dočini jim ji- bila dnevna porcija kruha
znižana na polovico.
Ciradec spada med lojalna m^sta. Njegovi
prebivalci niso ne jugoslovanski reheli, ne itali
janski iredentisti, temveč veljajo za "dobre" na
cionalne Nemce, katerim je bilo, odšte\ši socia
liste, vedno še premalo kaj/.erstva. Ne more >e
torej misliti, da bi jih vlada kaznovala zaradi
pomanjkanja avstrijskih čutov. (V ljudje v ta
kih krajih ne dobe živil, se lahko z vso gotovost
jo računa, da jih je v vsej državi premalo. In
kakšne morajo hiti tedaj razmere v krajih, ki so
se zamerili vladi?
Delegat 1'aukaz (menda 1'ankrac) i/. Toplic
na tleske m je pravil, <la opravljajo v steklarnah
na severozapadnem Češkem po šest do desetletni
otroci nočno delo, ker si morejo le na ta način
kaj zaslužiti za hrano. Med temi otroci vlada ne
navadno velika umrljivost.
Izmed vseh poročil ilustrira to menda najbolj
strašni položaj. Severočeške steklarne no bile
*nan£ ie \ predvojnih čiKsil^ ne le zaradi l> gn,
Ker ve izdeluje v n. K-;iTri-!li znamcnun \vTeKIrt,'
ampak v delavskih krofih So bolj zaradi tega,
ker so bilo delavske razmere v njih izpod kriti
ke. 1'rofitarstvo jo bilo glavni zakon. V zadnjih
dveh desetletjih se je vpeljalo mnogo ntašiueri
je, ki je izpodrinila ročno delo, podjetniki mi pa
enostavno metali delavee na eeslo. me.sto da bi
skrajšali delovni čas Delo v steklarnah ob silni
vročini in v hrusilnah, kjer je ves zrak poln ste
klenega pralni, je zdravju sila škodljivo; brez
številnih štrajkov pa ni bilo podjetnikov nikdar
pripraviti do boljšega varstva delavskega zdrav
ja in obrtni nadzorniki so imeli vedno pom
niti o prestopkih obrtnih znkonov. Delo, ki je |>o»l
kopavalo zdrava telesa odraslih, opravljajo sedaj
šest, osem, deset letin otroci, pa še ponoči! Kdor
je kdaj obiskal ondotne steklarne in brnsilnic^,
ira mora oblivati kurja polt ob le j misli, in za
trdilo, da umirajo taki otroci, je popolnoma ne
potrebno. A če ne gredo v ta pekla, nimajo kaj
jesti in čaka jih smrt od lakote! Kaj Iti moglo
bolj ilustrirati bedo'.'
Delegat Sehawel z Moravskega je tožil, da
ne bo poziiul premoga za ljudstvo, t'e je tako
na Moravskem, kjer mi ogromne premogovne ja
me, kako naj bo tedaj drugod?
Vpričo teh razmer se pač ni čuditi, če je
nek! delegnt it Ufotnosfa naslovil na vlado ale- •
ciccc bdhPclc • .» <« 4 _ •
-»}r vlaiTS'TjiVz mo?T, si bo moralo delfrtT
sko ljudstvo samo pomagati in vzeti živila, kjer
jih že dobi, da ne poinre od lakote."
Da so razmere tako resne, se pa naposled ui
čuditi. I>asi je Avst ro-Ogrska še vedno bolj a
grarna kakor industrijalna država, se vendar že
v mirnih »"asih ni mogla prehraniti s svojimi last
nimi produkti; zlasti je morala uvažati živino in
pšenico. V easu vojne se je moralo to se poslab
šati, kajti mobilizacija je pobrala toliko za delo
sposobnih ljudi, da se je moralo to pri obdelo
vanju zemlje močno občutiti, medtem ko je po
treba živil vsled armade na frontah in vsled tu
jih čet, ki vzdržujejo "red" v Avstriji, narasla.
Pri tem je pa avto k rat ieni sistem nesposoben za
uspešno organizacijo, in vsa zla še pomnožuje
varuštvo Nemčije, ki skrbi, če je kje dobiti kaj
hrane, v prvi vrsti za svoje potrebe.
Na upravnem polju je Avstrija najbolj po
kazala svojo nesposobnost. V mirnih časih ni zna
la organizirati in administrirati ničesar razun
predpntopne birokracije in policije; v vojnem ea
i su ne zna. Ljudstvo degenerira in propada, mi
nistri se pa širokoustijo.
Kaj bi s tako državo drtizega, nego pomaga
ti ji, da umre, zato da bodo njem narod!
živeti ?
Stališče socialistične stranke in vojna.
Zadnji to<lt n >e je v ('hicagi sešel izvrševal
ni odbor Ameriške socialistične stranke, v soboto
se je pa pričela konferenca Narodnega odbora, ki
je imela nalogo, da reši razna tekoča in načelna
vprašanja. .Med vsemi problemi, ki se v seda
njem času dotikajo stranke, je vojna nedvomno
najvažnejši. Da je bila dosedanja situacija nevz
držna, je pač vsakdo že davno čutil. Kdor je
lo spoznal, je pa tudi dolžan storiti, kar je v
njegovi moči, za zboljšanje razmer.
V tem spoznanju so se sešli odbori češke in
slovaške federacije ter slovenske in srbske sekci
je .1 S. '/, nit posvetovanje in so sklenili predlo
žiti konferenci spomenico, v kateri naj bi bilo
njih stališče / ozimni na vojno razloženo in ute
meljeno. Omenjene organizacije so smatrale to
za svojo dolžnost, prvič da pomagajo stranki po
svojih močeli, in drugič da se zavarujejo proti
\sakemu eventualnemu poznejšemu očitanju, češ
da niso pravočasno in dovolj jasno povedale svo
jih nazorov.
SPOMENICA,
naslovljena na stranko, se glasi:
Podpisane organizacije, pripadajoče Ame
riški Socialistični Stranki, predlagajo konferen
ci Narodnega odbora, naj stori ,kar je potrebno,
da pride stranka z ozironi na sedanjo vojno na
stališče, ki ustreza njenim interesom in intere
som mednarodnega socializma in praktične de
mokracije. Takega stališča ne označuje st. brni
ška resolucija, temveč mu nasprotuje in vsled
tega ovira vsako pozitivno delo stranke in njenih
Planov v največji kri/i sveta. Zaradi tega je raz
veljavljenje omenjene resolucije neizogibno iii
se mora izvršiti z vso odločnostjo, ker je odstra
nitev te zapreke prvi pogoj, da se more delo
stranke spraviti v sklad s potreloimi časa.
C'e so mogli v dobi, ko se je sklicevala st.
louiška konvencija, biti dvomi o značaju sedanje
vojne, so jih morali poznejši dogodki dodobre
ga odpraviti in vsakemu socialistu morn biti se
daj jasno, da je poraz nemško-avstrijske avtokra
cije in militarizma, na katerega se opirata, neiz
ogiben pogoj za zavarovanje demokracije, brez
katere je zdrav razvoj in končna zmaga socializ
ma nemogoča.
Zgodovini je danes na razpolago dovolj do
kumentov, dokazujočili, da je bila volja za pro
vokacijo svetovne vojne na strani centralnih >il
(*!e ni nemška vlad želela, da l»i tudi Zedinjciie
države stopile v vojno, je to diktiralo le njeno
stremljenje po čim popolnejši ziaagi, ne pa miro
ljubnost; a povodov za vojno je dala Zedinjenini
državam toliko, da ne hi bila sama nikdar mogh
pričakovati trajne ameriške nevtralnosti, če ne
bi bila prevzetno in domišljavo omalovaževala si
le Zedinjenih držav. Ali če ne bi bila primarna
krivda centralnih sil, gaženje vseh mednarodnih
pravic, zaničevanje vseh pogodb, vojskovanje zo
per ženske i notroke moglo pokazati nevarnosti
nemške zmage v pravi luči, je moralo postopa
nje kajzerjeve vlade napram Rusiji razpršiti vse
dvome. Jasno je, da bi bila morala vpričo zlo
t —
••i nov, i<i j ill je olicijolua Nemčija iz/, išila ni
kul pni Kvrop< in Azije pod absolutno oblast
kot ]><>1 K vroje in A/iji' p<•«I absolutno oblast
najbre/.obz.irnejKo avtokraeije. Amerika .stopiti v
vojno /n obrambo demokracije, tudi ee hi imela
najpopolnejšo socialistično zakonod.ijo in admini
stracijo s socialističnim pre/identoin na čelu.
Vojni in mirovni program predsednika \Vil
sona, ki j«' za sedanjo dni merodajeu, jo v vseh
svojili odlof'iinili potezah absolutno demokrati
••on in izroka prav tista načela, ki ji lije ined
narodni socializem vodno oznanjal. Načelo pa o
stano načelo, naj ga proklainira kdorkoli; kar
smo sami razglašali za dobto in zalitovali, no nio
roino označevati za slabo, ako izrekajo to dru
ga nsta.
Kratkovidno bi bilo reči, da so vojna v Kv
ropi no tiče Amerike. Najnianjo so sine takih fraz,
posluževati soeia lisi iona stranka, ki jo iuterna
eioiialna. Socializem jo najjasneje pokazal, da po
staja zemlja manjša, inlorcsi pa splošnejši. • »d
vojno jo faktično prizadet vos svot, pa tudi A
morika. A soeia I i.st iona stranka mora presoja* i
vso zgodovinsko dogodke s stališča inodnarodnili
interesov to pomeni v prvi vrsti njen interna
oionalizom in za demokratične i nt o rese Into
naeionalo bi bila zmaga eontralnih sil najlinjši
udarec.
Povrli lega prihaja v postov, da so nahajajo
narodi centralnih sil, zlasti narodi v Avstro-Ogr
>ki v stanju revolucijo, ki se le zaradi tega 11»'
more realizirati, ker jim 110 dostaje fizičnih sil
za uspešen upor proti miltarističnemu zmaju.
Ti zrevolucionirani narodi pričakujejo pomoči od
nasprotnikov njihovih vlad, od poraza liohenzol
lernstva in habshuržanstva, a socialistična Stranj
ka. ki hi odrekla podporo taki revoluciji, hi za
tajila vse tradicije socializma.
Resnična naloga Socialistične stranke v Ame
riki je zavedno, smotieno podpiranje vojne s
cilji, ki jih je označil predsednik Wilson; a če
razglasi ta program slovesno, brez pridržka in
na tak način, da ne more noben nesocialističen
pacifizem ali celo zakrinkan oboževalec nemške
ga režima najti skrovišča za njim, pripade stran
ki druga naloga: Delati, paziti in skrbeti za to,
da ostanejo cilji predsednika Wilsona res cilji
Amerike do konca in da dobe popolno veljavo tu
di tam, kjer morda še niso priznani.
Označiti stališče stranke v tem ztnislu in
označiti ga tako razločno, da se izključijo temin
nasprolni programi, je sedaj najvažnejša nalo
ga stranke in podpisane organizacije pričaku
jejo, da jo izvrši narodu iodbor do temelja. Če
>c ne bi to zgodilo, bi bile podpisane organiza
cije prisiljene, da izvajajo posledice iz situacije,
ki bi jim branila ravnati po svoji vesti.
Bližajo se jesenske volitve in socialistični
volilci morajo vedeti, pri čem da so. (V razume
mo, kakšno nevarnost hi naprtila zmaga central
nih sil demokraciji vsega sveta in dosledno socia
lističnemu gibanju, pa vemo, da bi neaktivnost
Amerike omogočila oziroma zagotovila tako zma
(Konec na 8. strani.)