Newspaper Page Text
Published and distributed under permit No. 424 authorized By the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President, —^A. S. Burleson, Postmaster General. id m korUti d*ltTiki|« .jitdatra. DtUni •• opra «iiini Jo »••«■, kar pro ducirajo. Tki« papar >• U t ha interaata of tha work ins data. Workara ara •ntillad to all wkat tkay produca. STEV. (NO.) 571. Knt«.r*<I as aecond-cla»* matter. Dee. 6. 1907, at the post at nicajfo. 111., under the Act of Colore«* of March 3rd. 1ST*. Offica: 4008 W. 31. St., Chicago, Delavci vseh dežela, združite se!" PAZITE ■a atavilko v aklapaja, Id •a nahaja pola« raiaga naalora, prilaplja n»|a apodaj ali aa ovitku. Ako j« /«72\ atavilka VmmmI »•daj ram • prikodajo ita vitko naiaga liata potai* naročniaa. Proaiaso, po. norita jo takoj. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 20. AVGUSTA (August 20) 1918. LETO (VOL.) XIH M«l kraljevsko in demokratično taktiko > > razlike, ki jili gospodje v monarhističnem tabo r« menda res ne razumejo. Mi so bojujemo za na čelo, pa pobijamo program, s katerim se ne more mo strinjati. 1 »ni napadajo in blatijo osebe. Mi navajamo razloge; <>ni zmerjajo. < V je v Ameriki kateri slovenski list odpravil nizkotne osebne na pade, je to gotovo "Proletaree", kar je eelo •'(.'levelandska Amerika" sama priznala, dasi monlu njen izdajatelj tega sam ne ve. Nasprotno živi l»a« ta list in "veliki'* Jugoslovanski Svijet ponajveč od osebnih napadov in z največjim ape titom se oba zaganjata v našega urednika. Ni treba misliti, da stoka Kristan zaradi te ga; predolgo stoji v političnem boju, da ne bi poznal te metode. Gospodje ga še nadalje lahko igo na svojih grmadah in mu prerokujejo, kako ga bo "zgodovina obsojala." Zaradi tega ne bodo dobili tiste osebne polemike, s katero bi radi od vrnili pozornost od stvari. Tudi lahko trgajo po samezne besede in stavke iz njegovih člankov in govorov, s čimer falsifieirajo smisel in pomen eelote in dela. To je staro sredstvo ljudi, ki zago varjajo slabo stvar, in njih bogovi naj jim blago slovijo orodje! Dosegli ne bodo s to taktiko prav nič. kar pa z njo dokazujejo, je le to. da enostav no ne poznajo razmer. Ali je Kristnn Slovensko "Republičansko Združenje? Ali ima on organizaeijo v svojem že pu? Ali jo je on s čarodejnitni sredstvi ustvaril iz nič? Kristan lahko danes umrje. Republičansko združenje ne pogine zaradi tega. Na njegovem j grobu se slovenski demokratje ne izpreuiene v i inonarhiste in ne bodo začeli prisegati na Krfsko i deklaraeijo. V tem, da ne razumejo postanka in obstanka ( Republikanskega Združenja, je usodepolna zmo- ' ta kraljevašev. Ker je bila njihova organizacija • narejena ml zgoraj tlol, si ne morejo predstavlja ti, <la se laihko zgodi tudi drugače. Oni nimajo demokracije v duši in zato je tudi ne morejo prak tieirati in si je ne morejo zamišljati pri drugih. Slovensko Republičansko Združenje se je de mokratično ustanovilo in posluje ves ens demo kratično. Nastalo j<* v rasli, ko se j«* pokazalo, da se odločuje med drugim tudi usoda Jugoslo vanov iu ko so s«> razmere tako razvile, da je do bilo upanje v pravično rešitev jugoslovanskega vprašanja trdno podlago. Včasi vprašujejo gospodje, zakaj se ni ta or ganizaeija prej ustanovila. Ce bi živeli bolj »• praksi kakor v teoriji, jim ne Iti bilo treba tako vpraševati. Resne organizacije niso pene i/, mila. \ saka hiša potrebuje fundament in potrebuj«' >ja tudi dobra organizacija. Tak temelj pa jc bilo treba poskrbeti, kajti svojčas ga ni bilo. Ko se je snovala "Slovenska Liga", so bili nekateri gospodje daleč od Amerike, pa zato n-' vedo, kako je bilo takrat. Tisti, ki vedo, pa veči noma nočejo povedati resnice. "Slovenska Liga" je naletela na splošen odpor. Otročja je misel, «11 jo je Kristan zadavil. < V bi se bilo ljudstvo stri njalo z njo, a Kristan bi ji bil nasprotoval, bi g« itil val lji'jilske nevoljc enostavno odpihnil. Toda ljudstvo ni maralo te organizacije, ker je bila brez programa, s svojim delom — kolikor ga je pač bilo — je pa vzbujala največji sum med ljud mi. Prav takrat se je pa tudi pokazalo, da je bilo jugoslovansko vprašanje večini zaprta knjiga, uganka, vslcd česar je bila glavna naloga, da se masa pouči o njem. Slovenska Lijra in z njo spojena hrvaška or ganizacija je to po najboljši možnosti ovirala. Ljudstvo se je pitalo s frazami namesto z dejstvi, in to ga je odbijalo. Vsakovrstne frakarske *c V Slovenskem Republičanskem Združenju ni bilo od začetka nobena diktature V fliicagi je ' bila sklicanu konferenca. Tam se je vsestransko razpravljalo o potrebi organizacije in o načelih, ki naj jili zastopa. Konferenca je naložila nekate rim osebam, naj izdelajo načrt načelne izjave. Ta načrt je bil zopet pre<lložen konferenci, ki je ves večer razpravljala o njeni in ga je naposled odo brila. A še vedno je sestavek veljal le za načrt, dokler se ni sešel širši zbor, na katerem so bile zastopane največje organizacije. Sele ko ga j'' tndi ta zbor sprejel, je bil to program. <*e bi bil londonski odbor tako demokratično ravnal, bi bi lo danes lahko vse drugače, kakor je. In kako je sedaj? Naselbine vabijo same po lastni iniciativi govornike in snujejo potem po družnice Kepubličanskcga Združenja. V krajih, kamor sploh še ni prišel nobeden naših agitator jev, se ljudstvo samo organizira v podružnic,-. Kje je treba še več dokaza, da je ideja, ki jo za ! -topa S. |{. Z, ljudska ideja" (iospodje se pa ve I <lejo, kakor tla ni to nič druzega, kol kaprica par i i ljudi iz fhicage in <la se bo Kepiibličanskemu 1 Združeno zapelo De prorumlis, če ubijejo Kri - ' stana, Kržela in Zavrtnika! Brezuspešen trud! Kar so hoteli doseči z ! denunciacijami, niso in ne bodo nikdar dosegli, j zakaj trdi se lahko vsaka lopovščina, druga stvar | je pa dokazati laž. Vsiliti ljudstvu Krfsko dekla- I racijo se jim tudi ne bo p« m reč i I o, ker je listo j ljudstvo našega naroda, ki misli, absolutno proti monarhično in se ne da preslepiti z blagoslovi ! kron in prestolov. \->e, kar dosegajo s svojo tak- i tiko, je negativno, in kmalu se bodo o leni pre pričali tudi pri Hrvatih in Srbih. l)a se ljudstvo tudi tam holjinbolj oklepa republičanske ideje, bo končni rešitvi našega vprašanja le koristilo. Žalostno je, da ima njih diktatorična taktika še drugo posledico; avstiijanstva namreč nobena reč ne pospešuje tako kakor njihov način agita- ! cij*». I Suj niso vsi ljudje, ki so l»i I i in ki so deloma še zaljubljeni v Kranejožefa, sumi lumpi. S pou kom o jugoslovanski republikanski federaciji se pride večinoma tudi do njihove duše; ta ideja jim pokazuje nepotrebnost in škodljivost Avstrije. V njej spoznajo večjo svobodo. V jugoslovanski fe derativni republiki nimajo strahu, da bi izgubili kaj, kar jim je resnično drago; Hrvat razume, da ostane iij«.?ovo hrvatstvo tam nedotaknjeno. V propagirani kraljevini pa vidi tujo vlado, tujega kralja, in še več strahov, nego jih v resnici je. Te daj \ stane v njem opozieionalni duh, ki se pojača do trme, in ta ga prižene na najbolj neumno sta 1 'i.šee. Narodi naj sami odločujejo o svoji usodi! Ali je t■» mogoče, ako so narodi kimavci? Za rešite\ jugoslovanskega vprašanja nam je treba mislecih, razumnih ljudi, ki vedo, kaj hočejo. Tisti, ki se zavzemajo za jugoslovansko republiko, morajo misliti, že zaradi tega, ker mo ■ a jo primerjati. S. |{. vzgaja deruokrale s svoji* idejo. Monarhizem se zadovoljuje z mameluki iu ne potrebuje nič d nize ga. A ker je vajen mame luštva, misli <la je tudi v demokratičnem taboru tako, pa se vdaja sladkemu upanju, da potegne lahko vso republičansko "čredo'' v svoj hlev, če se mu le posreči ubiti njene "pastirje". Ampak » demokraciji ni črede in ni pastirjev, in xato je upanje prazno in posel jalov. V so zaman! Veliko bolj koristno bi bilo, če bi spoznali, da je na veliki eesti ogromen kamen, l;i pomeni absolutno zapreko. Ta kamen je Krf ska deklaracija, in če bi imeli dovolj poguma, da bi si to priznali, ne bi bilo treba čarovnika, da ga odpravi. .Vihče ne bi zahteval od krfske deklara eije, da mora biti v njej republika, ali noben de mokrat je ne more priznavati, dokler je v njej monarhija. O bi bilo v njej samoodločevanje naroda, pa bi bilo prav. Potreba avstrijskega razpada. V. Avstrija se oil leta IStiT. predstavlja svetu kot konstitucionalna država. V stvari je toliko letnice, da imu monarhija zakonite parlamente i>i osnovne zakone, ki se smatrajo za njeno ustavo. Toda od »"asa prvih protiavtokratskih bojev v no vem veku se polaga v pojm konstitucionalnosti nekoliko globokejši pomen. Tudi absolutizem ima lahko osnovne zakone; konstitueionalue države si pa ne moremo misliti brez gotove mere demo kracije in konstitueionalnost velja za nasprotje avtokracije. S tega stališča je avstrijska konstitueional nost burleskna farsa. Krona ima v tej srednjeve ški državi toliko potov in sredstev za udejstvovan. svoje volje, da je njena moč kljub vsem parla mentom absolutna in so narodi vedno od nje odvisni. Predvsem ima cesar pravo sankcijo. Noben zakon, naj bo sklenjen v centralnem parlamentu ali pa v kakšnem deželnem zboru, ne more bi ti veljaven brez cesarske sankcije. Ker cesar la hko odkloni sankcijo, je s tem spojena pravica vetiranja, proti kateri je parlament brezmočen. Parlament sam je odvisen «»<1 cesarjeve ozi roma vladne volje. Cesar ga sklicuje, cesar ga, kadarkoli hoče, odgodi, zaključi ali pa razpusti. Res da je v slučaju razpusta vlada po zakonu ve zana, da razpiše v določenem času nove volitve; toda monarh stori z novim parlamentom lahko to, kar je storil s starim. Cesar imenuje uradništvo in sodnike. Cesar ski namestniki, deželni predsedniki, okrajni gla Vapji. policijski ravnatelji so vsled tega orodje vlade, ki predlaga njih imenovanje, pri čemer jo razunrljivo, da igra protekcija veliko vlogo. Ali ne le državni uradniki, temveč tudi načelni ki takoz.vanih avtonomnih institucij, deželni mar šali ali deželni glavarji, so imenovani od cesar ja, in celo župani večjih mest morajo biti po trjeni od njega, po čemer je približno mogoče oceniti vrednost one "avtonomije." Ves ekseku tivni aparat je na ta način odvisen od monarha oziroma od njegove vlade, in ker postaja birokra cija na ta način poseben poklic,, je umljivo, da dohi fine občutke za željo in voljo vlade in je izurjena v "razlaganju" zakona na tak način, da se zniisel zakona lahko na glavo postavi. Z ime iiovanjein sodnikov in državnih pravilnikov vseh stopinj je tudi neodvisnost justice močno parali zirana in celo ta institucija postaja vladin in strument. Kaj pomeni to zlasti pri političnih pro cesih, katerih se v Avstriji nikdar ne zmanjka, fi je lahko misliti. Speeifikum avstrijske ustave je njen para graf 14, ki daje vladi, kadar ni zbran državni zbor pravico, da izdaja "cesarske naredbe" na mesto zakonov. To je bilo pač namenjeno le kot sredstvo za silo. Ali dunajske vlade so že tako <pretne, da si znajo ustvariti "slučaj sile," če ga •u. In ustvarjajo si ga rade. ker je s § 14 vedno '•olj prijetno vladati, kakor s parlanienlom. v katerem imajo vsakovrstne opozieionalne stran ke svoje zastopnike, ki kritizirajo vladne predlo ge od vseh strani iti delajo sitnosti s svojimi ugo vori, pri čemer ni v časi niti gotovo, <la 110 dobi opozicija pri glasovanju večine. Nastala je torej navada, da se državni zbor enostavno odgodi ali zaključi, kadar se zazdi vla di situacija kočljiva. I11 zgodilo se je, da so že par dni po zaključit vi parlamenta začele izhajati "cesarske naredbe" po § 14. »Seveda se to ne vjema z duhom zakona. Ku ba § 14. je izjema in vlada nima praviee izsilje vati slučaja za tako izjemo, pa »i tedaj dovolje vati davke, rekrute in sploh najbolj dalekosežne reči i z lastne moči in ne da bi hil parlament za slišan. Ali praksa je pokazala, da si dovoljuj.' vlada lahko brez strahu vsako tako samoljubnost in zasmehovanje ljudskega zastopstva, ker -o parlament še nikdar ni povzpel, da bi bil resno pozval vlado na odgovornost za drzno kršenje zakona. To je pa utemeljeno v sestavi Avstrije. VI. (iraški advokat in poslanec dr. Iloehenbur ger je nekoč žugal ministrom, ki so na tak način izdajali cesarske naredbe, odkrito s cestnimi svetilniki. Slučajno je ue baš dolgo nato post.il justični minister, in tedtvj je podpisal nepregled no vrsto cesarskih na red b, izdanih na enak način. Stranke, ki so v času take kršitve /a k dna v opo ziciji, kritizirajo vlado, jo napadajo in zmerja jo, ter preklinjajo § 14. Toda kadarkoli so socia listi predlagali, da se odpravi ta določita, ki de la iz vse ustave karikaturo, je bil predlog odklo njen, ker so velike stranke v opoziciji računale, da postanejo del večine in pridejo do vlade, kar >e je navadno vršilo s političnimi kupčijami, in za ta slučaj niso hotele dati i/, rok sredstva, ki !>i jim lahko služilo za bičanje svojih nasprotnikov. Stranke se poglavitno ločijo po narodnosti. Vpričo narodnostnih razmer, ki vladajo v državi, in večnih narodnih sporov so politična, gospo darska in kulturna načela, ki dajejo strankam drugod fundament, sekundarnega pomena, in iz takih elementov izvirajoča nasprotja izginejo, čim se pojavi kakršnokoli vprašanje narodnega značaja. To se pa godi takorekoč vsak dan, ker skoraj ni predmeta, ki se ne bi na ta ali oni na čin dotikal tudi narodnosti. Drugod se smatra samo ob sebi za umevno, da so železnice sredstvo prometa, sodišča prostori pravosodja, gozdarski uradi institucije za varstvo in pospeševanje «oz dov. V Avstriji se pa takoj pojavlja vprašanje: V kakšnem jeziku se bodo izdajali vozni listki.' V katerih mestih se ustanove železniške delavni ce? V katerem jeziku bodo zaslišavani obtožen ci, vlagani in reševani spisi, izrekaue sodlie* Ka tere narodnosti bo gozdarsko osobjr ? Kateri de želi se dovoli kaj denarja za zboljšanje gozdov' Drugim narodom se morn vse to zdeti ab surdno. V državi, v kateri je najpoglavitnejši boj enega naroda za supremacijo in ostalih na rodov za enakopravnost, pa 11 emore biti drugače. Ceste, vodne regulacije, agrikultura, šolstvo vse dobiva v tej nenaravni monarhiji narodno barvo; vsega se skuša vladajoča narodnost po ! -lužiti /a utrditev svoje hegemonije ali pa vsaj /a nje močnejše simholi/.iraiije. Tako ne more hi ti narodnih hojev nikdar kraj in vse življenje .se mora — hot«'- ali neliotč — sukati okrog narod • nega vprašanja. •lii se namesto tega vodil hoj /a -velika politična načela, v katera verujejo stranke, ki jih zastopajo, !>i se moralo organizirati razmeroma majhno število skupin, ki hi, zanašajoče se na moč svojih idej, morale gledat i, da ce odstranijo i ovire njih legalnega razvoja in ne hi vsled t:> ga mogle trpeti vladnega nasilstva. Ker pa je narodnost v Avstriji prvotni element, liberali zem, klerikalizem, agrarizem itd. pa šele sekun darni, j«- število strank in strančie neskončno, in nohena we ve, po kakšni kombinaciji utegne pri tej ali oni priliki postati del vladnih pomožnih čet, eventualno tudi tlel vladne sile. Na mesto jasnega političnega hoja stopa vsled tega stran karska intriga. Na tak način sestavljene kombi | nacije pa ne morejo hiti gotove, da ho njih na ravna in pravična moč zadostovala za vladapje; najmanjša frakcija, ki odpade iz kakršnega koli razloga, i/premeni umetno skovano večino čez noč v manjšino; ta hi tedaj morala oddati vla do opoziciji, ki pa pogostoma tudi ni solidarna v ničemer razun v tem. da oponira momentani vla di in tudi sama ne more poroditi vladne večine. Vladajoča manjšina ima vsled tega lahko nado, da se ji posreči kakšna nova kvolicija, če prido bi časa za intrigo in ne tla opoziciji prilike, tla j.) poruši. < M god i te v ali zaključitev parlamenta se ji prikaže kot sredstvo rešitve. In v neparlameii tarni .. .hi se poslužuje istega § 14., katerega je 1 preklinjala, dokler se ga je kakšna druga skupi- I na posluževala proti njej. Iteakcija ima torej v monarhiji in njeni se stavi sami najboljšo oporo in zaman je pričako vati, tla postane iz Avstrije še kdaj demokrat ičin mi napredna država. Krepko zasidrana reakcija pospešuj« avto kraeijo in ji daje izvrstno priliko, tla postavlja svoje interese nad interese narodov, ki postajajo nesposobni za boj zoper zakrinkani absolutizem. Dinastija pridobiva moč, kakor tla ni bilo sploh • nikdar uveljavljeno kaj takega kakor konstitu cija. Zakon je popisan kos papirja. Parlament je neke vrste igralniea. Nikjer ni nič trdnega, na kar hi se narodi mogli zanašati. Le monarh je tu kaj. In dekorativna figura postaja vir pravično sti in milosti. Vladajoča narodnost posvečuje z njegovim imenom svojo silo, zapostavljeni naro di iščejo pri njem pomoči. V resnici žrtvujejo vsi sktrpaj svoje ljudske pravice in ustvarjajo iz člo veka božanstvo. VII. V taki atmosferi bi bilo nenaravno, če ne hi vladar in dinastija mislila predvsem nase in skr^ bela zase. 1'olitikn države se potaplja v dinastič ni politiki; predvsem se morajo internacionalni otlnošaji ravnati po interesih vladajoče hišo. Trozveza. ki sicer nikdar ni bila zelo zanes ljiva, v kateri pa je bila nemško-avstrijska zve za absolutno trdna, je — če se gleda nanjo z a v« strijskc strani — v prvi vrsti služila varnosti in mori habsburške dinastije. V zvezi s familijo lloheiizollernov, gotovo, da bi v slučaju kakšne nevarnost i pomagali pruski bajoneti, je habsbur /anstvo 11111:«• smatralu Avstrijo za svojo lastni mi in avstrijske narode za veliko čredo. Vsled te zunanje politike je morala notranja politiku Avstrije biti nemška. To je bilo neprijetno za nc nemške narode. Za zunanji svet bi bilo to pod tejenegn i>omena, če ne bi bila baš »' tem dejstvu ' ičala nevarnost za svetovni mir. Ncinsko-avst rijska alianea je bila od svoje ga obstanka grožnja. Porojena je bila i/, zavesti liriviee, ki jo je 1'rusija leta 1871. storila Franci ji in i/, s tem spojenega strahu, da bi se mogla Francija prejalislej postaviti toliko na noge, da '»i lahko zahtevala poravnavo. Temu kolikor to liko defenzivnemu namenu se je pridružil — in se je pravzaprav moral pridružiti — ofenziven. Že v stremljenju Hohetizollernov po povečanju svoje moči je bil en vzrok. Kksistenca take voja ške sile, ki jo je reprezentiral združeni nemški in avstrijski militarizem, je morala dražiti željo /a aktivnim nastopom. Za Avstrijo oziroma za Habsburžane je bilo vprašanje, kakšen dobiček bodo oni imeli od aliance. Četudi so morali žrtve, izvirajoče iz te zveze in njenih trajnih vojaških zahtev, doprina šati avstrijski narodi. Iti se bilo vladajoči farni !iji vendar zdelo smešno nesebično, če ne bi ime ia oil teh žrtev pričakovati dobička zase. Avstrija sama, v interesu svojega gospodar skega, kulturnega in socialnega razvoja potrebna miru, sestavljena iz mnogoštevilnih narodov, ki imajo vsi rojaki in vsled tega simpatije onkraj meja, ne bi mogla biti nikdar agresivna in bi mo rala smatrati garantirano nevtralnost za ideal. Avstrija, združena z Nemčijo za obrambo in na pad, je postala imperialističen faktor. S to za slomho so Ifabsburžani lahko sanjali o pomno žit vi svoje "slave," o povečanju svoje moči; z Nemčijo kot zaveznico se je Avstrija lahko zače la postavljali kot velesila in uganjati "Gross machtspolitik." I*o svojem gospodarskem razvoju je imela Avslrija prav malo razloga za osvajanje. Nje na industrija, kolikorkoli se je bila dvignila v po sameznih deželah, vendar ni nadkrilila agrarnega značaja mnogo večjega kompleksa monarhije. Kar je imela eksporta, bi ga bila lahko razvijala brez teritorijalnega osvajanja. Za poglavitne av strijske industrije bi bil mir koristnejši od voj ne. Stremljenje po ekspanziji je bilo v dinastič nih krogih močnejše nego v kapitalističnih; pod pirali so ga pa tudi nacionalno šovinistični moti vi, s katerimi so bili dinaatični interesi spojeni. VIII. Kkspanzivnemu požel jen ju je zveza z Nem čijo določala smet. Pričakovati povečanje na ra čun svoje zaveznice bi bilo smešno. Habsburška dinastija ie morala biti vesela, da ji ni bil po voj ni leta lffifi. še kakšen kos njenega nemškega o zemlja odrezan. Da je bil Itismarck takrat pri ( Konec na 5. strani.)