Newspaper Page Text
Slovensko republfčansko združenje. HBDE* V CHICAQI, ILL, IZVRHEVALNI ODBOR: Frank Bostič, Filip Godita, Martin V. Konda, Rthin Kristan, Frank Kerže, Anton J. Terbovec, Jože Zavertnik. NADZORNI ODBOR. Matt. Petrovich, Ludvik Benedik, Frank Vcranič. CENTRALNI ODBOR. John Ermenc, Joseph Fritz, Joseph Ivanetič, J. Judaic, Ivan A. Kaker, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Zvonko Novak, K. 11. Po glodic, Matt Pogorele, John Rezel, Jus. Steblaj, Frank Savs, Frank Udovič, Charlie Veael, Andrew Vidrielj, Stefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar. (Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se du*dej še niso priglasili, postanejo člani cen tralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in iz javijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljat ve je slede či: Anton J. Terbovec, 1'. O. B. No. 1 .Cicero, l1'.) ZA KONVENCIJO S. R Z. lzvrševalni cd bor predlaga za konvencijo S. K. Z., ki se snide 13. septembra v Chicagi, sltdeči provizorični DNEVNI RED: 1. Tajnik pozdravi delegate in otvori zbo rovanje. *2. Volitev predsedstva in zapisnikarjev konvencije. 3. Volitev odbora za pregled poverilnic. 4. Tajnikovo poročilo. f>. Biagajnikovo poročilo. 0. Poročilo nadzornega odbora. 7. Splošni položaj in dosedanje delo. 5. Prihodnje naloge S. R. Z. 9. S. R. Z. iu Hrvatsko Republikansko i* - druženje. 10. S. R. Z. iu vojni cilji Zediujeuih držav. 11. Volitev izvrševalnega, centralnega in nadzornega odbora. 12. Razno. Definitivni dnevni red določi seveda konven cija sama, ko se konstituira. Vse organizacije, ki žele Kakšno izpreuiemho dnevnega reda ali imajo kakšne predloge, ki bi se morali pri dnevnem redu jemati v poštev ali pa so sploh važnejšega pomena, ko naprošene, da jih sporoče tajniku, čim prej je mogoče. • Konvencija t»e vrši v dvorani Pilwen Audito - rium na Blue Island Ave., blizu 18. ulice in se pri čne ob 8. dopoldne. Anton Terbovec, tajnik. DELEGATOM U. KONGRESA S. R. Z. Due 13. septembra t. 1. se prične v Chicagi drugi kongres S. R. Z., katerega bodo reprezenti roli vsi tisti ameriški Slovenci, ki se strinjajo in zagovarjajo idejo, da je najboljša forma vlade re publika, ne pa dedno veličanstvo. Zbrali se bodo na tem zboru ljudje, ki so v svojih mlajših letih živeli v državi, kjer so jih učili kot sveto resnico, da sedi na prestolu človek, ki je nameščen po mi losti božji. Prišli so v deželo, kjer ne nastavlja milost božja, temveč previdnost ljudstva reprezen tante naroda na vladna mesta za gotovo dobo. Ker smo živeli v absolutistični monarhiji, in ker živimo sedaj v federativni republiki, nam je vlad na forma obeh dežel brez vsakega razkladanja do bro /nana. Priznamo, du nam je republika mnogo bolj po godu kot pa cesarstva in kraljestva, lu ker je tako, želimo, da dobi tudi tista dežela in narod, kjer nam je zibelka tekla, formo ljudo - vlade. Najodgovornejši adminbtrutivni uradniki te dežele izjavljajo razločno in na glas, du nuj dobi sleherni narod le tuko vlado, kakrSno si sam želi. Sedaj je čas, prijatelji, zastaviti pot frazarjem in priporočati ljudstvu, naj sc bori za ideje republi kanske forme, in du se vsem cesarskim in "kralje vim agitatorjem flokažejo vrata. Bliža se drugi kongres S. K. Z. Ho dosed a - njem zanimanju sodeč, bo na tem kongresu ude ležba vwe nekaj druzega, kot si pa kraljevski hlap ci žele. Želim, da bi bil efekt tak, »ln bi vse so vražnike resnične demokracije po tem kongresu zazeblo na koncu palcev, in če bi prav toplomer kazal nad 100 stopinj v senci. Na seji lokalne organizacije za Chicago in okolico dne 1. avgusta t. 1. se je konstituiral in iz popolnil odbor, ki ima v oskrbi vse reči, ki se ti - čejo kongresa. Podpisani je med drugim sprejel tudi nalogo, dn poskrbi zunanjim delegatom sta novanja. Zunanje delegate p rudni sledeče: Ka kor hitro ste izvoljeni, mi pošljite svoje ime in na slov, da Vam preskrbim vse potrebno glede sta novanja ob času zasedanja. Najbolje je, da so vsi delegati v četrtek zvečer, to je 12. septembra, že v Chicagi. Ker je pa Chicago velika vas, kjer so dolge ulice in hiša na hiši pa še ena gor, zato se utvgne temu ali onemu primeriti, da bi težko našel svoj prostor. V tem slučaju naj se vsakdo tele fonično oglasi na spodaj označeno številko, nakar bomo skrbeli, da pojde kdo na postajo. Frank Savs, 4008 W. 31 a t St., Chicago, III. Telefon: Lawndale 8157. IZ URADA TAJNIKA S. R. Z. Člane Slovenskega Kepubličanskega Združe - nja. klube, društva, krajevne organizacije S. H. Z., kakor tudi posamezne rojake, ki se zanimajo za naše gibanje, opozarjam na knjižico "lvrfska de klaracija in demokracija", kater*) je izdal izvr ševalni odbor S. K. Z. V knjižici je znana "krf ska deklaracija", s primernim pojasnilom, kakor tudi "chicaška izjava", ki tvori lemelj S. 1{. Z. Iz obeh dokumentov in pojasnila bo vsakemu la hko umljivo, v čem se nafea načela razlikujejo od načel Londonskega odbora in S. N. Z., ki stoji za stroški in poštnina, so za knjižico določene sledeče njim. — Da we vsaj deloma pokrijejo tisnarski cene: Za posamezne iztise 5e, za 25 iztisov $1.00, za 50 iztisov $1.50, za sto iztisov $2.50, za petsto ir.tisov $10.00, za it-joč iztisov $17.50. Naroča se pri tajniku. Manjši zneski se lahko pošljejo v poštnih znamkah. j Anton Terbovec, tajnik. i Sheboygan, Wis. Tukajšnja podružnica Slovenskega Kepubli čanskega Združenja priredi v nedeljo, 25. avgu sta JAVEN LJUDSKI SHOD v dvorani Iglcs. Začetek točno oh pol osmih zvečer. 4 Dnevni red : Namen in cilji Slovenskega Republičanskegn Združenja. Na shodu bo poročal član eksekutive S. K. Z. brat Kerže iz Chieage. Tukajšnji Slovenci so ie imeli priliko sliša ti govornike naše organizacije in naše nasprotni ke in si tako napraviti sodbo, katera ima boljše namene za naš narod. Posledica je bila, da se je ogromna večina tukajšnjih Slovencev izrekla za S. R. Z. Nihče ne uiore reči, du so je to zgodilo J pod kukAiiim pritiskom. Oe je kdo na rojake vpli val z žuganjem iu podobnimi sredstvi, so bili to naši nasprotniki. Ker pa peščica teh ljudi še vedno ruje in sku ša obrekovati našo organizacijo, sklicujemo ta shod, da ne bo uohenegu dvoma več in da bo ja sen eilj in delovanje S. H. Z., kakor tudi delova nje naših nasprotnikov, ki propagiraj« jugoslo vansko monarhijo. Zaradi tega je želeti, da se udeleže tega shoda vsi tukajšnji Slovenci brez razlike spola, kakor tudi ostali Jugoslovani. Po sebno pa vabimo člane vseh tukajšnjih podpor nih društev, ki so se pridružila naši podružnici. Naj se gotovo polnoštevilno udeleže tega shoda, ki bo zanimiv. Ker ima tukajšnja podružnica S. II. Z. pravi co poslati dva delegata na prihodnjo konvencijo združenja, ki prične zborovati dne 13. .septembra v Chicagi, bomo imeli po končanem shodu volitev delegutov, ki bosta na zboru zastopala pristaše S. K. Z. iz naše naselbine. Slovenci in »Jugoslovani! Resnost in važnost sedanjega svetovnega položaja ne more bili ni komur tajna. Vprašanja, ki so ležala stoletja ne rešena na dnu zgodovine, sc rešujejo sed&j in od I narodov saiuih je odvisno, kuko bodo refiena. Po kažimo, da razumemo položaj iu da nočemo v teh odločilnih časih stati indiferentno ob strani, am pak da smo pripravljeni sodelovati po svojih naj boljših močeh za demokracijo sveta in za demo kracijo svojega naroda. l'delcžite se torej tega shoda polnoštevilno! Stalnim članom S. H. Z. naznanjamo, da sc bodo ob tej priliki pred shodom pobirali meseč ni prispevki v stranski sobi. Pridite torej pravo- ' časno, da ne bo z vplačevanjem zadržavan shod. | Apeliramo pa tudi na ostale zavedne in napredno rojake, naj pridejo in so vpišejo kot stalni člayi le za naš narod velevažne organizacije iu s tem pokažejo, da -.o res aktivni bojevniki za svobodo, j < )dbor. Broughton, Pa. Dne 'Jo. avgusta se bo v naši naselbini vršila konferenca lokalne organizacijo Slov. rep. zdru ženja za zapadno Pennsylvanijo, na katero va bimo zastopnike vseh društev, klubov in drugih j organizacij .kakor tudi drugo občinstvo od tod in ! okolice, da sc je udeleži v obilnem številu. Vstop je vsakemu dovoljen. Konference so najlepše pri like za seznanjanje rojakov o delovanju in ciljih Slovenskega ropubličanskega združenja, zato no zamudite te prilike. Program konference in drugih slavnosti je bledeči: 1) Sprejemanje zastopnikov iii drugega občinsKa <»d 11. do 12. (dopoldne). 2) Pričetek konference od 12. opoldne. 3 Po končani konferenci sledi dviganje a meriške zastave pri tukajšnjem Slovenskem domu. * * 8 1111 4) Na konfereijei, kakor tudi pri slavnosti bodo nastopili različni govorniki. 5) Svirala bo Slovenska godba iz Canons burga. Slovenci in drugi Jugoslovani, udeležite se slavnosti in konference dne 25. avgusta. Dolžnost Jugoslovanov je, da podpirajo ideje S. R. Z., za katere so zadnje čase pričeli delovati po raznih krajih Zedinjenih držav tudi Hrvati in Srbi. Tu di naša dolžnost jo pokazati tej republiki, da ni smo eni tistih, katerih se veseli kajzer. nego smo njegovi najhujši nasprotniki ter vztrajni borci za dosego svobode Jugoslovanom. Dolžnost mT* vseh je, da pomagamo v boju za demokracijo. Za ugodnosti zastopnikov in drugega občin stva bomo dobro preskrbeli. Tu dodajam nekaj navodil glede vožnje. Najbolje je, da vzamete tisti, ki se boste vozili .skozi Pittsburg, poulično karo na Fourth Ave. in Sinithfield St., poleg Velike poste. Ime kare jo Carrick No. Od postajališča pa vozijo avto mobili akoro vsake četrt ure do naše naselbine. Kateri hočejo, lahko v za mejo Washington kar«> pri Baltimore K. K. postaji in se peljejo do Mine No. :l Cast lie Skanen. Ud tam pa bouo skrbeli tu kajšnji rojaki, da pride vtuikdo na določen pro stor. Dne 24. avgusta, to je dan pred koufcreiico bomo priredili veselieo v prid S. |{. Z., na kate ro vabimo društva in drugo občinstvo od tu in ge so ga navdajale z gnnsom. Ce bi bila ostala propaganda le v rokah raznih deklamatorjev, lu se bilo lahko zgodilo, da bi se vse jugoslovaust vo ljudstvu pristudilo. Da je to resnično, bi najbolje lahko potrdil "(Jlas Naroda", ki se je od začetka postavil v službo lige, a jo je potem z vihrajočimi zastava mi zapustil, ker je spoznal, da nima ta organi/a rija ljudstva. V dobi, ki je potem prišla, je baš "Proleta ree" toliko pisal o jugoslovanskem vprašanju, da se je v najširših krofih zbudilo zanimanje /a to reč. (iospodje, ki zastopajo londonski odbor, nimajo niti pojmu, koliko shodov je bilo v naj različnejših krajih Amerike, na katerih se je po jasnjevalo bistvo jugoslovanskega vprašanja in njega pomen. l)a ne poznajo težav, ki so bile tem spojene, jim ne zamerimo, čeprav bi vsaj ne katere lahko poznali. Dejstvo pa je, da ni bil pri avstrijakantih noben list tako oltsovražeu kakor " Proletaree" in nobena oseba tako kakor Kri stan. Ali delo je naposled rodilo sad. In k<> je po sistematični propagandi in vsled naraščajočega zanimanja med ljudstvom jugoslovansko vpraša nje potegnilo dovolj pažnje nase, je bilo mogoče misliti na ljudsko organizacijo. bližnje okoliee. Ta prireditev je namenjena vo lcvažni stvari podpirati Slovensko rcpubličansko združenje, zato naj je nihče ne zamudi. •Jakob Dolenc, tajnik. Glencoe, 0. Odkar se je ustanovilo Slovensko Kepubli čansko Združenje, je bilo tukaj veliko zanimanje za to organizacijo in Slovenci v (Sleneoe popol noma odobravajo njene cilje. Hoteli smo tu dt že pred daljšim časom ustanoviti lokalno t.r ganizacijo, a stvar se je zavlekla, ker je vedno mnogo vsakovrstnega dela. Dne II. t. m. smo pa opravili tudi to nalogo. Lokalna organizacija se je tega dne ustanovila in šteje že nad :*0 članov. Za tajnika je l>i I izvoljen vneti činu sod rug An ton <;ruden, čigar naslov je Box 58, (llencoe, O. Z ustanovitvijo zbora smo poslali tudi primerno resolucijo v Washington. Prepričani smo, tla ho naša organizacija dobro napredovala. Nace Zlembergar, poročevalec. La Salic, 111. Tukaj vlada veliko zanimanje za gibanje "Slovenskega republičanskega združenja". IJo jaki razumejo položaj in radi prispevajo v ko rist te organizacije. Na zadnji redni seji smo izvolili za delegata za konvencijo SHZ.. od tukajšnje lokalne organi zacije brata Frank .lakšeta in Justin Zajca, liti ne mesečne seje lokalne organizacije SHZ. se vršo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 4. popoldne v S. N. Domu. V nedeljo 1. septembra bomo imeli v prostorih S. N*. I). razne tekme v korist S. |{. Kegljišče bo igralo glavno vlogo, zato naj ke gljavci ne zamude te prilike. Poročevalce. Utrinki. iled lierazvozljane ruske uganke spuda tu di sledeča zgodba, o kateri poročajo iz Wash ington!!: Ameriški generalni konzul Poole v Mos kvi je naprosil sovjetsko vlado za potni list. S\o je reči je oddal švedskem« konzulu. Tako poro čajo iz Ktockholma. Iz kakšnega vzroka je zadnji ameriški za ftopnik zapustil Moskvo, ni še znano. Dne ti. !. m. je Poole prejel noto od Cičerina, bolj.scviške ga komisarja za zunanje zadeve, ki je sporočil prvemu, da želi sovjetska vlada živeti v prijatelj stvu z Združenimi državami. Obenem je Čičerin protestiral proti izkrcanju zavezniških čet v Ar liangelsku. Nota se gla«i v celoti: "Dragi gospod Poole! Ob času, ko je obran Lenin v svojem govoru omenil neopravičeno an gleško-fraiicosko invazijo Rusije in dejal, da sta Anglija in Francija faktično v vojnem stanju z nami, ste nas vprašali, ako smo v miru z vami in če lahko ostanete tukaj. Odgovoril sem Vam, da je naše ljudstvo v miru z vašim ljudstvom in da Vam damo na razpolago vse pripomočke za izvrševanje Vaših funkcij. Tega se še vedno dr žimo, kolikor se nas tiče: nismo pa krivi, če je pretrgana brzojavna zveza skozi M urin an; to je .krivda Anglije. Kdina zveza, ki je še možna, je brezžični brzojav, in tega Vam damo na razpo lago. Prosimo Vas, obvestite svojo vlado in ljud stvo, da se nam K<>di velika krivica vsled napada in na-silja od strani zaveznikov na severu. Niče sar nismo storili, da bi bili zaslužili ta napad. Naše ljudstvo noče ničesar druzega, kakor da živi v njim in prijateljstvu z masami in delavci vseh narodov. Kljub obstoječemu miru so angle ftko-francoske oborožene sile napadle naše ozem lje, vzele naša mesta in vasi, razpustile našo delavske organizacije in zaprle njih člane ali jih pa zapodile iz njihovih domov brez vsakega raz-'' loga. Napadli so nas brez napovedi vojne, in ne , da bi obstojalo vojno si an je,/Topa jo našo ljudsko j imetje. Napram nam ni nobene pravice in nobe- j nega zakona ne priznavajo tisti, ki so poslali pro- t li nam svoje čete menda samo zato, ker smo j prvi ustanovili vlado za zatirane reveže. Proti nam je dovoljen vsak rop. , j Ljudje, ki nam niso napovedali vojno, s.> obnašajo proti nain kakor divjaki, toda mi, ki predstavljamo zatirano reveže^ nismo in nočemo J)iti taki barbari. Oni streljajo člane naših sov jetov. toda mi damo popolno svobodo njihovim uradnim zastopnikom, to je zastopnikom Angli je in Francije. Vi ste predstavnik naroda, ki noče storiti nič žaleča sovjetoni, kakor ste s«' sa mi izrazili. Ozirati se hočemo na Vas in Vaše opozarjanje, da naj ne postopamo trdo napram državljanom tistih držav, ki so nas napadle. Vsled tega hočemo internirati le državljane in jih sma trati za civilne vjetnike ,ampak ta naredim se ti če le članov posestniškega razreda, ki so naši nasprotniki. Angleški in francoski'delavci, ki se slučajno nahajajo tukaj, so naiH naravni zavez niki in njim je zagotovljena popolna svoboda. Delavci vsega sveta so naši prijatelji. Ker ste izjavili, da ne mara Amerika uniči ti sovjeta, bi Vas vprašal, če nam morete pove dati, kaj hoče Anglija od nas. Ali je namen Ve like Britanije uničiti najpopularnejšo vlado, kar jih je Se videl svet, namreč organizacije revnih delavcev in kmetov? Ali je njen cilj kontrarevo lucija? 'A ozirom na dejstva moram soditi, da jc to njen namen in cilj. Prisiljeni smo verjeti, da hoče poklicati v življenje zopet prejšnje tiran Mvo carizma. Ali je morda nje nnamen okupirati gotova mesta ali gotove teritorije, ki jih lahko imenuje? Ker poznamo Vašo prijaznost, upamo, da nam pomagnte do razjasnjenja te uganke. — <**ičerin." Iz Londona poročajo: Zavezniške čete so se izkrcale v zalivu Onga, sto milj južnozapadim od Arliangela. ("'ete, ki operirajo iz Arfllngeln, so dospele že v Pabercsskajo, sto milj južno od A rhn'ieela ob železnici, ki vodi v Vologdo. Kolj Seviške {ete so se dalj časa upirale in zato je pro diranje počasno. Drugi zavezniški oddelki pro dirajo proti Kotlasu oh reki Dvini, ki je kakih 2G0 milj južno od Arhangela. Obenem poročajo, da so angleške čete dospele v okrožje Raku oh j Kaspiškem morju v Transkavkaziji. Angleži so ; prišli t ineznpotamske fronte skozi Perzijo in nji hova pot je bila zelo težavna. Sli so večjidel čez i j gorate, divje krajo, kjer so se /tla j pa zda j spopad I !i z jatami inohamedanskih hribovcev. 1/. Yladivoxtoka javljajo li.stu "Times," da so češkoslovaške čete v Sibiriji v nevarnosti. Le del češkoslovaške armade med Volijo in Bajkal skim jezerom je oborožen, medtem ko je osta lim četam zmanjkalo streliva in drugih potreb ščin. Krajevna sovjetska vlada v l'etrogradil se je preselila v Kronštat. Vse kaže, da postane Kusija velikansko bo jišče. Zavezniki prodirajo od treh strani ( s se vera, juga in vzhoda) in v notranjosti republike divjajo civilni boji, medtem ko intrigirajo in ro pajo na četrti strani Nemci. Iz Stoekholma poročajo: " Politiken," gla :.ilo sVedskih socialistov, je dobil brzojavno po ročilo iz Moskve, da s<> <'elioslovaki stalim nmi i^jijo. Holjševiške čete so jih premagale na n ralski fronti pri Tnšilovki in jih vrglo nazaj na Pet ropa vlovsko, *25 vrst južnozapadno od \ovo nseneska. Poljševiki so se umaknili ob cesti Itujnsk — Simbirsk do KaSinke. V okrožju Saška so boljševiki na novo okupirali .lekaterinovko, kjer so vplenili večjo množino pušk in bomb. V okrožju Voronoža so boljševiki vzeli Kalač in Krasnopolje z velikim plenom in pognali kaza ke na drug" stran reke Tišanke v smeri proti Povorinskn. Izpraznili pa so železniški postaji Jaršenskajo in Alekcijkovo. Na kubanski fronti ob ('Vnem morju je če škoslovaška kavalerija napadla postaje Hurnl sknjo, Jekverinskajo in ("'uluvsoskajo. Na mur manski fronti so boljševiki 4. t. m. okupirali Iza kogarko. Kurirji, ki so prišli v Moskvo iz vzhod ne Sibirije, poročajo, da je vsa pokrajina na okrog Hajkalskega jezera v rokah sovjetskih čet V Moskvi .ie bilo aretiranih mnogo franco skih in srbskih častnikov. Iz Rima poročajo: Italijanske skupine si priredil«' prisrčen sprejem delegaciji ameriških manjšinskih socialistov pod vodstvom Johna Spargota. Pri sprejemu so hiii navzoči tudi za stopniki vseh strokovnih delavskih organizacij v Rimu. Ameriški sodrufti so razložili Italijanom stališče ameriškega delavstva, ki je za vojno do zmage nad kajzerizmom. Kodanjaki "Social Demokraten" je prejel brzojavko ruskih socialistov, da so boljševiki vr gli v zapor štirideset odličnih zastopnikov ru ske zmerne (inenjševiške) socialistične stranke. Bati se je, da bodo ti socialisti obsojeni na smrt, ker so hoteli sklicati vsedelavski kongres. 1/. Washingtona poročajo: Maximilian Har den je v zadnji številki svojega lista "Die Zu kunft,M zopet naperil oster napad na pruske mi litariste. Zanimivo je, da je nemški cenzor pustil list z omenjenim člankom v Švico, odkoder je do spel posnetek z diplomatičnimi depešami v Wash ington. Harden piše, da se dtiša moderne Nem« čije lahko označi z besedama: \a kolena! Dalje pravi: "V tem hipu, ko se ognjeni jeziki slovan ske mržnje, ki vstajajo na vseli štiri vogalih l»M sije, zgrinjajo v en sa invelik plamen, sc pečajo naši vladarji z vprašanjem, kako bi postavili no ve prestole in dobili kandidate zanje na slovan skih tleh. Naredili so političen zakon, ki «a 41 odstotkov prebivalstva v prizadetih deželah ne more niti ne bo nikdar odobrilo. Ali hočejo naši vladarji res podpirati načrte sovražnika in /dru žiti v en sam plamen vse iskre, ki tie <.d Vladi vostoka do Kebastopola in od Murmanskc do Kf Ue? To so usodne napake pruske politike. Nem ški duh se je umaknil staremu pruskemu duhu, ki je zasužnjil vse, kar je neinškeca in posta vil Nemčijo v največjo nevarnost." Harden nato napada prusko g >sposko zbor nico;" posebno pa knezn Salmhostmarja, ki j<* neki dejal, da ni sedanja vojna ni? druzega, ka kor konflikt med ameriškim in nemškim svetov nim nazorom. Harden piše: "Ali mislite, da ^ Angleži in Američani res taki, kakor jih slikajo naši nazadnjaški listi? Ob izeri. pri Arrasn in Dnrmansu so dokazali da niso. Preliti so svojo najboljšo kri in žrtvovali na stotisoče življenj brez kakšnih sanj osvajanja, temveč edinole za svoje ideale. Ali se to strinja z vašo sliko, s ka tero jih hočete prikazati?"