Newspaper Page Text
PROLETAREC UST T A INTKRESB DKUVSKK« A LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TORKK Ufiuik in iatliuatelj: Jugoslovanska delavska tiskovna dražba v Chicago, Illinois. Naročnina: Za Ameriko $"2.00 za cclo lato, $1.00 za pol leta Za Evropo «2 .50 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglati po dogovoru. Pri spremembi kivaliiča je poleg novega naznaniti tudi atari naslov. Oluilo ilovenik« organizacij« Jugosl. — socialistične ivoze v Ameriki. — Vse pritoibe glede nerednega pošilja ■ja lista in drugih nerodnosti, je po šiljati predsedniku družbe Fr. Udovich, 1844 So. Racin* Ave., Chicago, III. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavic Workmen's Pub. Co., Chirago. Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.50 a year, fl.25 for naif year. Advertising rates oa agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «00« W. 31. STREET. CHICACO. ILLINOIS Telefon Lawndale 8157. Zmes. Iz Washing ona poročajo: Od kar so bile povišano mezde delav eem v železniških delavnieah, st je vrnilo na železnice nad o.OOt delavcev, ki so prej pustili dele radi prenizke mezde. To je po/.ro čilo, da je železniška uprava do bila potrebne delavec, da izvrši popravila na železniških vozovi! in lokomotivah. Železniška upra va upa. da bo pred zimo poprav ljenih na tisoče železniških voz ii lokomotiv, ki so lansko zimo stal na stranskih tirih. Na eonway skem kolodvoru pennsvlvaiisk« železnice dela zdaj štirikrat tolik( delavcev, da izvrše popravila. Že lezniška uprava je rešila nalogo katero niso mogle rešiti železnice dokler so bile pod privatno kon trolo. Iz New Yorka poročajo: I lain merling, naš(inik "Zvezo" luje zeraskih časopisov, jo priznal, di je prejel denar o«I znanega dr Rumelyja in da je predlagal o v o je račune nekemu dr. Albertu, k je bil glava pruskih vohunov i Ameriki. Hammerling je nadalj« izpovedal, da je razdelil ta denai med časopise, ki so bili poti nje govim predsedništ vom združeni i "Zvezi tujezemskih časopisov" ki so nosili njegovo znano znam ko "American Association o Foring Language Newspaper" — "Membership Label." Ril je zaslišan kot priča tudi A Gabriel, ki je pričal, da je bi Bernstorf v pisarni Ifammerling; in da mu je llammerling rekel "Arthur (Gabrielovo kistno ime) kar je bilo, veš, drži jezik za zob mi." Gabriel je nadalje pričal, da ji koncem meseca prejel v svoji ku verti $500 kot nagrado. Njemu ii Dalnerju je llammerling naročil da naj z. ekpresnini vozom pre pelje knjige in spise v neko his< na l'eti cesti in vse sežge. Po poročilih, ki jih je vladn delavski oddelek dobil začetkon avgusta iz krajev vzhodno oc Mississippija, se ne more števil« neizučenih delavcev, ki bi bilo po trebni za vojna in druga važna po djetja, za zadovoljivo. V južnih ii jugozapadnih državah primanj kuje tudi fannarskih delavcev Povsod je baje dovolj stavbiuskili delavcev, nasprotno je pa neki veliko povpraševanje po strojni kih, kotlarjili, železolivarjili in sploh po izučenih delavcih. Ladje gradnike iščejo v Seat 11 n, Phila delphiji, Willrningtonu, New V<>r ku in (Javestonu. Stavbinskih de laveev je povsod dosti. V tovar nah in municijskih delavnicah po vpra.šujejo po delavkah. Iz Ottaue v Kanadi poročajo: Letošnji pšenieni pridelek v Iva nadi znaša 232,000,000 bnšljev in je za 1,742,850 bnšljev nižji «»«I lan skega. Naohratno je pa ovc. d<> bro obrodil. Prirlelali ga bodo 416,000,0( tO, ali IHl.000 bnšljev več kot lani. Predsednik Wilson je potrdil, da ostane cena '-<><■ za fnut bakra kot maksimalna cena do I. no vembra v veljavi. ('eno je določil odbor za določanje cen v vojnem industrija I nem odboru »• •»nora/u mu s producenti bakra. OBDAVČENJE VOJNIH PRO FITOV. V raznih kapitalističnih Ibtih je najti deloma zakrinkane, delo ma pa popolnoma jaume napade ua načrt za povišanje davka na voj ne pt-ofite. Kako se ta davek do - loči, še ni natančno znano in v uie rodajnili krogih se razhajajo mne nja. Zadeva je v resnici nekoli I razvorlana in »reha je vzeti ra zne faktorje v poštev, če se noee doseči pravi uspeh. Tako je nu pri mer vprašanje, katere dohodke je treba vzeti za podlago, da se do žene, kje se konča opravičeni do biček kakšnega podjetja in kje se pričenja izredni profit, ki #a je zahvaliti le vojni. Razprave o takih vprašanjih so I koristne in potrebne. Toda goto , \ im glasilom ne gre za razvozlja ! nje takih težav, temveč za načelo, I ki jim sploh smrdi. Kapitalizem ! ljubi profite, ne mara pa davkov, Tukaj čitaiuo lahko o neumestnem poseganju v privatne zadeve, taui 0 "konfiskaciji imetja", in neka iteri govore o "socializmu", ki g;i vidijo v vsakem višjem obdavče 1 nju profit ov. Le liognedaj, da bi s* : komu izmed dohičkoljubuih go spodov reklo, da ni dovolj patrio tičen! Užaljen bo v dno duše, či sliši kaj takega. V resnici je obdavčenje vojnil • | profitov do skrajne mere uajpra • jvičnejša stvar ua svetu in ne ene >|ga trdnega argumenta ni mogoč« ) navesti, zakaj naj sc ne bi izvrši -1 lo, (iovorili o konfiskaciji je po -. polnoma neziniselno. Kdor |>a go M viri, da pomenijo taki «lavk II socializem, se poslužuje tega i/r-» -j za le zato. ker ve, tla je "soclali - zem" še v mnogih krogih grozni i strašilo. i V -.sedanjih razmerah l>o pa< vsak dosledni socialist priporoča 5 visoke davke na vojne profite. I ijtega pa vendar ne sledi, da je t« -1 socializem. Oe bi bil socializem h , izvršen, tedaj sploh ne bi bilo voj , nih profitov. ker se ne bi v social i - stičnem sistemu nič izdelovalo z< profit, teiuveč za potrebo. Zlast pa ue bi moglo biti privatnih voj . nih profitov, ker bi imela sociali , rokah. . I Socialisti zagovarjajo visoki -i davke na vojne profite zaradi su ileialne pravičnosti, kolikor je j mogoče v sedanji družbi in vpriei takega izrednega položaja, kako ga ustvarja vojna. Država ima za radi te krize ogromne potrebe, katerimi so spojeni ogromni stro ski. Finančnih sredstev ne mor uiti država iztepati iz tal. Le v baj f kali za naivne ljudi napravi drža va lahko toliko denarja, koliko ga hoče. Kjer se zgodi res kaj ta kega in izda vlada več papirnate ga denarja, nego ga more pokrit s :svojn kovinsko rezervo in s svo jimi dohodki, tam zažuga bankro lin državna kriza. .] Država je kakor privaten člnvel 1 odvisna od dohodkov. (*'e ima ka .'podjetij, ji ta lahko prinašajo ne .'kaj dohodkov. Sicer .ie pa glavu« , vprašanje, kako dobiti od ljudstvi toliko sredstev, kolikor jih po .. trebuje. ,, (V bi bili vsi ljudje v držav enako bogati, hi bila stvar zel* 'enostavna. Nič drnzegn ne ''i !>i'< j treha, kakor razdeliti svo:;: v>rl , i potreb na toliko delov, kolikor j« [ samostojnih prebivalcev, pa o< , vsakega iztirjati njegov delež. Kei . pa ni takn, sc mora vlada vpraša ti, ne, kje je mogoče zahtevati ,1 ampak kje je mogoče kaj dobiti .'in nadalje, koliko jc mogoče do • »iti tnkej, koliko |>a tam. (''in večje dolmdke ima kdo t«>m več bihkn pogreša. Za čin veka, ki zasluži tisnč dolnrjev iui I leto, je deset dolarjev občutna žr Itev: miljonar si ne ho moral niče jsar odreči. akn odda polovico svo jega dobička. IVi'vojnih protitih je pa stvar : povrh »a, da jih imajo podjetja zahvaliti edino dejstvu, da divja vojna na svetu; sami nimajo naj manjša zasluge za to; oni niso ii > stvaril konstehcij, ki so jim o ! mogočilo vleči ogromne dobičke iz njih; nobenega pomnoženega dela j niso vložili v podjetje. Ves ogrom no po\išani profit je kakor zgodi tek v loteriji. A ker je prišel ves dobiček od države in od ljudstvo, je le pravično, da razpolaga drža va v svoji potrebi z njim. (V raz polaga z življenji, ni razloga, za kaj ne l>i tudi s profit i. Znkladniški department je po sed i 1 Franciji $2,000,000. Vse po sojilo Franciji znaša $2,065,000, 000. VOJNA BAZSTAVA V CHICAOI. Dne 2. septembra t. 1. otvore veliko vojno razstavo v Grant l arku, da dobi občinstvo, ki je oddaljeno od fronte, malo pojma, kako je na bojišča. Na razstavi bodo razstavljene trofeje, ki so jili ameriški vojaki in zavezniki odvzeli sovražniku. Napravljeni bodo pravi strel ski jarki, \ katerih se nanajajo zdaj ameriški fantje, ki se bojuje jo za osvoboditev podjarmljenih narodov in za zmago demokraci je. Izdelani bodo zakopi, ki služi jo ameriškim vojakom za počitek in obenem za kritje pred sovraž nimi granatami. Razvrščeni bodo i topovi, letala, zračne ladje in j druga bojna sredstva, ki so jih odvzeli sovražniku. Vsakdo, ki ob išče razstavo, se bo lahko na svoje oči prepričal, s kakšnimi vojnimi sredstvi se danes vojsku jejo. J Razstava ima tudi velik izobra« ,'ževalen namen. Obiskovalci se bo do pred vsem lahko prepričali, da , je to res vojna demokracije pro ti avtokraeiji. Videli bodo, kako ravnajo Nemci na povelje svojih avtokratičnih gospodov z ženska , mi in otroci, kako pustošijo za.se , dene kraje. itd. Kavnotako zanimivo je za vsa ( kega obiskovalca, da vidi, kako se 'bojujejo ameriški fantje, kako jih vežbajo in zakaj je potrebne, J da jih vsi podpirajo, ki ne gredo j na fronto. Razstava je zvezana z velikimi t roški in da se pokrijejo, so uve I dli vstopnino. Vstopnice v pred prodaji stanejo le 2.r>e. Ena vstop nica je veljavna za eno odraslo ( osebo ali dva otroka. Vstopnice pri vhodu v park bodo stale 50e. Pametno je, da kupi vsakdo I vstopnico v predprodaji, ker je cenejša in se 11111 nc bo treba za njo drenjati pri blagajni. Vstop nice bodo skoraj povsod na pro daj. 1'rodajali jih bodo društve ni tajniki, trgovci, v sladoledni Cah, lekarnah, tovarnah itd. Za vsako narodnost bo v raz stavi določen poseben dan. Jugo I slovani — Slovenci, Hrvati in Srbi -- bodo imeli svoj dan. Sli ' ši se, da bo jugoslovanski dan : tine 15. septembra, ki je nedelja. '' Na razstavi boste imeli priliko '■ viditi linijo zakopov, način boje p! vanja proti submarinkam na mor " ju, ki ga bodo kazali na jezerski gladini ob Grant parku, itd. Na - razstavo so pripeljali 20 železni s ških voz vojnih jiredmetov. Vlada - izjavlja, da ni razstava prire i*| jena za napravo dobička, ne iz - namena, da si ljudje pasejo ob - nji radovednost, neiso da se ljud r stvo pouči, da je to ljudska voj -.na, da se pouči o težavah in napo - rib vojevanja, o žrtvah naših fau i tov, ki padajo v boju za principe - demokracije. I Razstava je prirejena zato, da jo ljudje obiščejo, zaradi tega je ('stvar tako urejena, da se nekaj j dni določi splošni čikaški publiki, J ostali dnevi pa bodo na razpola , go raznim narodnostim. Dne 15. , sepaembra na primer je jugoslo Jvanski in češki dan. Razstava tra ja od 2. do 15. septembra in se j vrši pod nadzorstvom odbora za , javne informacije (Cimmittee on , Public Information) s sodelova . njem francoske, belgijske, kanad , >»ke, angleške in italijanske vojne I komisije. Pomagale jim bodo raz ,.i ne illinoiške organizacije kot Il linois State Council of Defense itd. Vstop., ki so prodajajo v pred '| prodaji do 2. septembra »stanejo, j kakor že omenjeno 25c., po dru Igem septembru pa 50c. Prodaja vstopnic je organizira na potom 'irazličnih ameriških organizacij in j organizacij tujezemskih narodno sti. Vsaka teh organizacij dobi od j uprave te razstave vstopnic, koli | kor jih hoče, pod pogojem seveda, i da se vstopnice prodajo in druge vrnejo. Vsaka teh organizacij do bi potem kredit za dotično na iruilnost, kiiteri pripada organiza ! eija ali odbor, ki vodi prodajo I vstopnic. Priporočljivo je ne le za Sloven j cp v Chicagi, da kupijo vstopnice in si ogledajo vojno razstavo, am pak tudi za bližnje naselbine: Wnukegan, Aurora, Joliet, Ham mond, Kast, West in South Chi cago, itd . , i Nikomur ne bo žal, da je obi skal razstavo, ker si bo vsakd» razširil svoje znanje o stvareh, o katerih nima pojma. Slovencem priporočamo, da ku pijo vstopnice le od Slovencev. • Konnir je nemogoče kupiti vstop nico pri domačih ljudeh, naj jo j potem kupi, kjer mu je najbolj j I pri roki. PROFIT ARSTVO. Če se posveti v kote kapitali stičnih kupčij, se najde marsikaj zanimivega, o čemer se je prepri čala tudi ameriška vlada, ko je dobila vsled velikanskih vojnih potreb stiki* z mnogimi podjetji v deželi. Pisali smo svojčas že o graftu, ki se je odkril pri dobavi dežnih plašče v /a ameriške voja ke. V 10 poglavje .<pada tudi sle deče poročilo iz New Yorka: Vladni inšpektorji, ki preisku jejo dežne plašče, so našli nad '2n, IKK> defekt nih dežnih plašče v, ki bi po pogodbi med vlado i;i dobavitelji morali držati vodo. Preiskava se vrši v brooklyuskih skladiščih. Franeoski uradniki j naznanjajo, da je bilo pregleda nih že nad 55,004) dežnih pluščev, odkar je bilo ustavljeno odpoši Ijanje v Franeijo, ker se je gene ral Pershing prit ožil, da so dež ni plašči defekni. Skoraj p<i loviea teh plaščev je bila odklo njena in okoli 19.00 dežnih pla šče v v tem pristanu še ni pregle danih. Detajle o preiskavi sta obelo danila neka avtoriteta v oskrbni jškeni depart meni u in Houston i Thompson, namestnik zveznega I državnega pravdnika, ki vodi preiskavo o korupciji, ki .se je | vgnezdila pri dobavi dežnih pla ščev. Preiskava je povzročila, da je obtoženih že več oseb in kor poraeij. Med obtoženimi je tudi Aubrey Vaughan, kapitan v o 'skrbniškem departmentu. Zvezni uradniki pravijo, da >< preiskali dežno plašče sedemnaj Istih tvrdk. .Med temi tvrdkami ji ! bilo le šest tvrdk, ki so imele vn dobrih plaščev, kot-jih je bil. odklonjenih. Tvrdkc so sledeče: II. K. Lazarus Company, .Man I Chester Raincoat Company, la s .ser and Sontge, Yorkshire Ma ' jiufaeturing Company, Pine | Rubber Company in Louis J j Fried. Vet* kot petdeset odstotkov .slu ( bih plaščev so imele sledeče t vi d ke: C. Kenyon Company, Rub ber Garments Specialty Compa ny, Automobile Raincoat Compa ny, Interboro Raincoat Compaiiy I'lottel Haincoat Company, lian nuer and Rosenthal (trije slaii plašči na štiri plašče), S. Levin .sky and Sons, in Newark Rubber Company. Vse tvrdke, izvzemsi Newark Rubber kompanije, imajo svoje tovarne v New Yorku. Po izjavi inšpektorjev so dež ni plašči puščali vodo večinoma pri robovih. Obtoženi so tudi mnogi tovarniški uslužbenci, d« 'so zarotniškim potom goljufali ! vlado. Tovarnarji so še posebej I obtoženi, da so podkupovali vlad I ne uradnike. j Vse civilne osebe, ki so v zvezi i s temi sleparijami, pridejo pred i zvezno porotno sodišče, vojaki pa najbrž pred vojno sodišče. Do se daj je veleporota že obtožila na I dvajset oseb. Prizanesli ne bodo j nikomur, da si bodo profita lačni ljudje zapomnili, da ni pametno, če kdo skuša oslepariti strica Sa ma. I • Zanimivo je poročilo, ki na ji dal zakladniški vladni oddelek j sestaviti o dobičkih v industriji j >» 8» je predložil kongresu. <» item poročajo i/. Washington;!: Zakladniški department je d » končal svoje poročilo o ameriški industriji. Poročilo so havi / 1500 korporacijami. Kongrosniki in senatorji p,;( vijo, da opravičuje poročilo i/j i vo predsednika Wilsona, k«. j< i govoril o profitarsf.u. Največji dobiček je liil pri /\. vilih. Producenti živil so n.ipra |vili v letu 1917 mnogo večji dobi ček kot v letu 1916. dasiravno so v mnogih slučajih imeli nad 100 odstotkov prebitka. IVofiti me sarjev so naraščali stalno. Neki mesar je v letu 1917 napravil $19,00000 več profii;i kol v le tu 101«. Tudi v jeklarski in železarski industriji jo velik profit. Tako ].• tudi v oljni in pre m o go v i imln striji. Mali mlekarji so napmvi'i <> gromne profito, tako pripoveduj« poročilo. Neka mala kompatiiji z $2,400 kapitala je uapr.-ivihi $11,659 profita v lotu 1PI7, \ |r tu 1916 je imela dol iona .koi ipn nija lo $4,000 dobička. Neka dni ga tvrdka z $1,600 kapitala, ki je imela v lotu 1916 le $734 dobičku je v lotu 1917 napravila $6,914 profita. Neka druga konipanijn s $100,000 kapitala, je pomnožila svoj profit od $8,036 na $53,000. Tudi ribiške kompanije so na pravile velik dobiček. Nekutere kompanije niso imele dobička. Teh ribiških tvrdk je prav tnalo, medtem so pa nekatere napravile do 164 odstotkov profit a. V profitu prav nit" ne zaostaja jo kompanije, ki so se pečale s sadjerejo in pridelovanjem zele j njave. Neka družba je imela 240 {odstotkov dobička več kot v letu j 1916. Živinorejci so stalno poviševali 'profit. Skoraj je ni industrije, v kateri niso kompau. napravile ve likega dobička. Med vsemi kom panijami je napravila neka druž I ba, ki se peča s pranjem pe rila, 1,000 odstotkov profit a, dni ne take koiuyanije %o pa napravi le do 100 odstotkov in več dobi Ička. Neka družba s sftfiO.OOO kapitala ki ima kiueuiatografieno gledišče, je napravila v letu 1916 $63,(MX) profita, toda v letu 1 !> 17 se je | profit znižal. Tako imajo velik profit tudi iz delovalci sladodela. Družba s *40,000 kapitala je imela v letu , 1 ?• 17 a:104,000 dobička, v I. 1916 pa *20.T000. Tako našteva pbročilo industri jo za industrijo: pivovarniško, avtomobilsko, usnjarsko, premo govo itd. Naštete so ulične želez 1 nice, groceristi, prodajalci toba ka na drobno. In skoraj povsod poka/nje poročilo izredno velik i profit. \/. New Yorka poročajo: Clro i firo Sonjo Sziiniawsko, o kateri govore, da je žena poljskega ofi cirja. ki ;•>«■ bojuje na strani za - veznikov v Kraneiji, so pozvali v ' biro /.it sovražne iuozemce. Tam so jo izprašali in pridržali za na daljnje izpraševanje. Direktno ni obtožena, da je delovala proti in teresom Združenih držav, ampak • dognaiia stvar je, da je imela pri jateljske stike z gotovo sumljivo skupino Madjarov. (irofica je bila • lojena v <»aliciji leta 1SKH. V /.e diitjene države je prišla v letu I91.r» in poročila nekega Zackovna. ■ Po njegovi smrti je poročila grofa ■' S/ania\vska. l Železniški upravitelj McAdoo i se je na lastne <»t*i prepričal, da mora mnogo pasažirjev na želez ". niči Chesapeake & Ohio stali, če se vozijo nied ('incinnatijem in I lot , Springsem, \V. Va., ker ne dobe se ' j dežev. Mr. MeAdoo ie vsled tega i odredil, da pridele vlakom več pa •' sažirskih voz ali pa da vlaki vozi 11 jo v dveh sekcijah. — Take razme i re se najdejo tudi na raznih dru i1 gih železnicah, i — I Izdelovalcem mila v Lo» Ange ' lesu je došel poziv, da naj pošlje jo ponudite za dobavo mila, \i ga 1 i odpošljejo v taborišča na š.apadu. In sicer potrebujejo: Štiri n iljr ' ne osemsto dvajset tisoč kosov mila za umivanje, 15,fi20 kosov mi la za čiščenje kovin, 57.000 fun 1 tov razsekanega mila in '29,800 funtov umivaluega praška.. Iz Wasbiugtona poročajo: Od i oseminštirideiset aretiranih sufra Ižetk je bilo sedemnajst obsojenih 1 na denarno globo pet $15, ker so j dne šestega avgusta splezale na I l.afavetlov spomenik, ki se nahaja ! nasprot i llele hiše. Obsojene sufra Ižetke so izjavile, da ne plačajo de narne globe in gredo rajše pet - j najst dni v zapor. I Civilisti ne smejo v ('amp Orani | I od sobote 17. avgusta po K. p. m.j t ubiski civilistov v vojnem tabori j šču so prepovedani za deset dni. j I Vstop v taborišče je dovoljen le j onim civilistom, ki imajo dovolje-| nje <»i divizijskega poveljnika, ali če obiščejo bolne sorodnike vi oporiščni bolnišniei. Taborišče j (iranl povečajo, da bo v njem pro-j štora za 55,0(H) do KO,(MM) mož. Se daj je v njeni prostora le za 42.000; mož. Taborišče bo v prihodnje i služilo le infauteriji. Novince, ki bodo dodeljeni infauteriji v drža-| vali v srednjem zapadli, bodo po-j slali v to taborišče, da bodo spo j sobni takoj /.a fronto, ko odidejo •■cz ocean . L \\ :>sbingtona poročajo: Anic-j riško ljudstvo je kupilo za $580, ono.ouo hranilnih in varčevalnih j "lamk. Porodilo zakladniškcga. depart inent a naznanja tedensko, | prodajo takole: Teden, ki se je končal 10. avgusta $:12,(M)().0(M), 3.i avgiuta $52,000,000,27. julija $.">*, oon.ono, 20. julija »53.000,000, 13.1 julija $53,(MM),(MM), K. julija $21,-1 (MM),(MX). V rudniku družbe Consumer« Mining pri Harmarvillc, I'a., hc je dogodila razstrelita, ki je uniči la pet človeških življenj in ranila pet rudarjev. Plinska razstrelim je bila takomočna, da jo je liilo sli šati več milj v okrožju in da je vrgla človeška telesa i/, globočine :>() čevljev na zemeljsko površino. .Majhen deček j« človeško roko dve uri po razstrelili več sto čevljev daleč od vboda v rudnik. Neki delavec, ki je stal ob času raz strelile blizo vhoda, je bil poško dovan. Tlak ga je vrgel na tla in zlomil si je nogo. V rudniku niso delali IN let in prevzela ga je Consumers Mining I'o. pred krat kim, da tako pomnoži produkcijo premoga. Ob času razstrelile so delali priprave, da prično s pol nim obratom. Ce bi se dogodila razstrelila, ko bi bil obrat v rudni ku v polnem tiru, bi bile žrtve številne. «• f* *1 Takoj, ko so dottle vesti o raz strelili, so odhiteli na mesto ne sreče ambulančni vozovi iz Pitts burgh«, Verone in New Housing |tona. Kompanijski uradniki niso I mogli podati o vzrokih razstrelbe drugih pojasnil, kot da jo eks plodiral plin. Oblasti uvedejo preiskavo o raa«trelhi. v " Iz Washingtoiia poročajo: Kksekutiva "Lige v pomoč Ifusi ji" naznanja, dn se združi na sto tine organizacij, ki imajo na ti soče članov v tej ligi. da pomaga jo Kusiji. Med voditelji lige so Sa muel Ootnpers, predsednik "Ame riške delavske federacije", Char lies S. tlarett, predsednik "Ameri i ške farmarske izobraževalne in i kooperativne linije", in senator Morah iz države Idaho. Liga upri zori poučno kampanjo, s katero bo apelirala na ameriško ljudstvo, da naj pomaga ruskemu ljudstvu in tako ustvari stalno prijateljstvo • med obema republikama. Iz Washington« poročajo: I'ri-a čeli so delati pripravo za registra cijo 13,000,000 mož, ki we bodo mo rali registrirati po novem zakonu. ;fieneral Crowder je v ta namen že izdal potrebne instrnke.ije vsem nabornim uradnikom. Rogisl raci ja se dovršila pred 1!». septem , hrom in če je le mogoče že 5. septembra, kajti registri ranči, pri katerih so všteti tudi tisti, ki se bodo registrirali 24. avgusta, bodo do 1. oktobra pozvani v vojaški ' službo. Tz Cape May, N. d., poročajo: Pod vodstvom vrhovnega armad , nega zdravstvenega urada, so t li kaj odprli šolo, da odpravijo pri ! vojakih napako v posluhu in jezi ku. To je menda prva šola te vrste 1 na svetu. V tej šoli bodo podu • oevali vojake, ki se vrnejo z bo 1 jisča in so izgubili del posluha ali ' daru govora. Šola se jo odprla s polnim številom učiteljev in toli ' kini številom učencev, kot je po trebno za poduk. Iz New Vorka poročajo: William ; H. Kdwards. davčni uradnik, iz javlja, da računajo nekateri trgov jci, ki prodavajo avtomobile, in j druguljarji, kupcem več kot tri odstoten davek. Navedel je slučaj, |da jo plačal trgovec za avtomobil tovarnarju in povrh $7-"> I davka. Avtomobil je prodal kupcu za $3,000, posebej mu jo pa še ra čunil $90 za davek. Kdwards pra vi, da pride trgovec najbrž pred sodišče. ■, Železniški upravitelj M cA dno je izdal odredbo, ki prepoveduje prodajati opojno pijačo na želez nicah. Odredba no dajo družbam, 'ki imajo obedovalno vozove v za kupu časa, da prodajo svoje za logo opojnih pijač. Kapitan Ronj. I!. Kipsner, su perintendent postno zvezo z letali, pravi, da prično letalci prenašati pošto med Chicago in Washingto noni prvega septembra. Iz 1'hiladelphijo poročajo: Me seca julija so odposlali največ an tracit nega premoga od meseca ok tobra, če odštejemo mesec marec. N juliju so odposlali 7,0K|,77"» t<»ii antracit nega premoga, v juniju P'« le fi,8fi7,(»69. V Chicagi so angleški listi f prod tedni povišali cono nedeljskih izdaj od 5 na 7 centov. /akladniški department nazna nja, da jo določil ceno za srebro, l'nča srebra jo vredno $1.0Ua.