Proletarec. [volume], August 20, 1918, Page 5, Image 5

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Potreba avstrijskega razpada.
(Konce s 1. strani.)
zanesljiv, j«' imelo dobro razloge. Z oziroin na svo
jo namene je bil lahko zadovoljen s tem, da je
bilo vsako upanje habsburške dincstije na he
gemonijo v Nemčiji uničeno; ugrabiti Avstriji
kaj nemškega ozemlja bi pa bilo pomenilo na
praviti iz Avstrije slovansko državo, kar se no
bi bilo nikakor vjemalo z njegovimi računi. Av
strija je morala postati predstraža Nemčije. In
postala je.
Pot avstrijske agresivnosti je odslej kazala
na Balkan. Zveza z Nemčijo ji je predpisovala pro
tislovansko politiko. Da postane čim sposobnejša
za boj proti zunanjim Slovanom, je morala gle
dati, da skruši moč svojih lastnih Slovanov i>i
napravi iz njih holote, ki se bodo hočeš ali nočeš
eventualno tudi proti svojim interesom morali
"bojevati za interese dinastiji'. Da se more to dose
či, ji* bilo treba p rop te rit i vsako resnično denio
kraeijo in onemogočiti vsako pošteno rešitev na
rodnega vprašanja.
Tako je liil avstrijski politiki predpisan
krog, podoben kači. ki grize sama sebe v rej).
Pri tem p aje morala biti nevarna vsej K v ropi in
njenemu miru.
Avstrija nosi prokletstvo sauia v sebi. Se
stavljena je iz mnogoštevilnih narodov, a rada
bi bila nemška ali pa vsaj neinško-madjarsUa dr
žava. kar ne more nikdar postati, ker je plemen
ski rut ostalih narodov preveč razvit in močan,
da bi se dal brez odpora potlačiti. Notranji na
rodni boji so neizogibni in Avstrija nima rešitve
zanje, k,er je politika avtokrarijc in nemške lie- i
gemonije, na katero se opira, ust vi rila med nji
mi toliko nasprotij in neenakih interesov, <ia jili
ni mogoče po enem prineipu rešiti na zadovnlj
uost vseh. Vladajoče sile niti ne žele zadovoljive
rešitve, ker slabi v večnost podaljševani boj <|e
mokrueijo in krepča avtokraeijo. Da je dinastija
varnejša proti večini svojih narodov, katerih po
trpežljivost bi se prejalislej morala skrhati.ee na
slanja na drugo, .sorodno avtokraeijo, katero na
haja v Nemčiji. Imperialistični značaj hoheiuol
lernske zavezniee se prenaša na habsbursko, ki
hi pod tem vplivom postala imperialistična, če ne
bi bila taka že po svoji tradieiji. Zaradi svojega
nmogobrojnega slovanskega prebivalstva se hoji
Avstrija konsolidiranja vsakega slovanskega ple
mena izven svojih meja in stremi avtomatično po
njih gospodarski in politični oslabitvi, s čimer
povzroča venomer nevarne koflikte. Agresivni
■ nameni Avstrije m- vjemajo z imperialističnimi in
teresi 1'rusije; stremeči po povečanju svoje mo
či služijo llahsburžani tudi slavohlepnasti llolien
zollernov. Zveza med obema je neizogibna, dokler
obstoja poliglotint Avstrija na eni in pruska av
tokraeija na drugi strani. Ta zveza pa ne more hi
ti nikdar element miru, temveč je nujno ugroža
vanje evropskega, dosledno tudi svetovnega
miru.
Ita/pad Avstrije je potreben za osvoboditev
njenih narodov. Važnejše je, da je razpad Av
strije internaeionalua potreba, ker je njen olw
stanek iz neodstranivih vzrokov večen element
nesigurnosti /.a svetovni mir. Ta je pa neprimer
no važnejši oil interesov habsburške familije, ka
teri ni imelo človeštvo še ničesar zahvaliti.
Obljubljena demokracijal
I'ratliKf srbske vlado, "Srpske Novi
ne'*, ima v svoji Hi. številki članek za proslavo
rojstnega dneva kralja Petra. N i č se ne bi ozirali
ua to. kako da piše ofieijelni list Pašičeve vlade
ob taki priliki, če bi bil članek izšel le k(»t izliv
kraljevske vlade na Krfu. Stvar Petrovih p« dani
kov bi bila, da presodijo, kako da se jim dopada
"demokratični" ton te izjave in mi se ne bi niti
najmanje brigali za vso reč. Toda "Srnske Novi
ue" mi že kratkomalo podložile kralju Petrn Slo
vence in Hrvate. Omenjeni članek je, čeprav brez
vsakega pooblastila, pk-.au tudi v našem imenu,
in zaradi lega se nas tiče. Zato ga objavljamo v
prevodu, da spoznajo Slovenci, kakšno "demokra
cijo" nam obetajo monarhistični gospodje.
rianek se glasi:
"Z globoko versko pieteto bo dvanajst milji«
nov src našega triimenskega nan da pozdravilo
jutrišnji Veliki Dnu kot simbol časti in naše ve
ličine.
Kajti jutranji dan je rojstni dan našega vzviše
nega očeta — Njegovega Veličanstva Kralja Sr
bije Petra 1. Jutranji dan je praznik, ko liitč vse
misli in vsa ljubezen b Kraljevskemu Prestolu, nu
katerem sedi vzvišeni Izvoljence narodni in legen
darni vitez — Petal* Mrkonjie!
Avreola east i okrog njegove glave, katero si
je napravil s svojim mueeniškim, poštenim in mo
drim življenjem, osvetljuje s plamenom Miška ne
bo naše domovine, odseva naše trpljenje in oertava
naša moška podjetja, ki so nam raznesla ime in
pravieo na vse štiri strani sveta.
j Sledeči Njegovemu zgledu smo tudi mi postali
Hveliki. Hodeči za svojim dobrim Očelom smo iz
polnjevali dolžnost rastnih sinov tako, kakor je
Silnitiospod Bog ukazal na gori Sinaju.
Kajti mi smo plemeniti otroei najpleuicniiej
šega Roditelja. In plemenito je naše življenje,
kakor so plemenite tudi naše praviee, zaradi ka
terih nosimo že tri leta mueeniški križ na po*i
izgnanstva, bolečin. smrti in odrešenja.
Sanje Vožda Topolskega, Kara-tljorgja IV
troviea, postajajo resniea. l\>d trobojno znamenje
njegovega Vnuka se zbirajo brambovei >vobode
in zedinjenja. kakor oni iz bele Ljubljane, tako <>ri
iz ravnega Kotora, ponosnega /agreba in ostalih
krajev naše svete zemlje. Pod Hit ol jeni. pod v« d
stvoui Sina našega Sivega Kralja že bojujejo boj;
tam pod tujino, v stiskanju njihovih koščenih rok, '
se zbira grom. pred katerim tujec trepeče in se
Kii plaši.
Izza težke življenske pomladi in poletja na
šega starega Kralja prihaja plodonosna jesen /
vsrini blaginjami in darovi, ki jih prinaša pra -
vično in težko delo. To nam jamei naša odločnost
in sinovska sloga, skupna vztrajnost in volja.
In mi smo zadovoljni, kev se naša kri ni pre
livala zastonj. In tudi Sivi Oče Domovine je zado
voljen, ker se ni prevaril v svoji krvi in v pravi«"- t
no>ti naših mogočnih zaveznikov, ki nam garan
tirajo s svojim obstankom izpolnitev narodnih
sanj.
Dobri naš Kralj! (Jospod l»og je hotel tako, da
pričakaš jutršnje solnce v tuji, toda prijateljski
j d<'/tTi. Tukaj, kjer priča vsak kamen o minuli sla
vi in meščanski kreposti, kjer diha log z dihom
! pravljic in lepote, pod nebom starih grških bogov,
boš oddaljen telesno, t• ><la blizu po duši in ljubezni
Svojih otrok obhajal iuiš skupni Veliki Dan, dan
Svojega Rojstva.
Ljubka sapica, ki piha s starega Olimpa, pri- j
, liaja i/, naše dežele. Prinaša nam polglasne klice i
dojenčkov. stan*ov in revežov. Vsi oni kličejo v
najbolj skritem kotičku svojega wrea Tvojo Ime.
lit \ si molijo Koga Pravičnosti in milosti, <l:i To
olirani zdravega in živega za tisti dan, kadar vno
vič ohišci š ,\nl»o(lno in zedinjono deželo naših dc
»lov.
Kajti zaradi toga dneva živimo; zaradi toga
dneva tudi umiramo.
In tisti odmev, ki loti kakor od nevihto spočet
odtod do Bitolja, je ]M>/.drav Tvojih otrok s praga
domovine. Skozi ogenj pušk in topov Te klirejo
železne legije našogii t riimeuskoga imroda.
I*r«d njimi je Tvoj naslednik, meč naše časti.
Njihovemu pozdravu se pridružujejo kli<i
• •staleya našega razeepljouega naroda. kl«<i Iju
liezni in češčenja. zvestobe in odločnost i:
Živelo Njegovo Veličanstvo Kralj Srhijo IV
tar I.!
Živela Njegova Kraljevska Visokost Prestolo
naslednik Aleksandar!
Živela S\illa Hiša Karagjorgjevie!
Živela naša mati. /edinjena Kraljevina Srhov.
Ih-vatov in Slovencev! ZiTWl'.k
Iz Curiha javljajo, da je tir. kari Helffe
rieh, novi nemški poslanik v Moskvi, naroči <'i
čerinu, ljudskemu komisarju zunanjih zadev, da
mora boljševiška vlada takoj prijeti in kaznova
ti z umorom maršala Eichhorua v Kijevu.
I/. Kijeva poročajo čez Berlin, tla je bil zad
nje dni umorjen Tereščenko, bivši zunanji mini
ster ob času Kerenskijeve vlade.
I/. Berua poročajo: V Monakove mua Bavar
skem so se pojavili ženski izgredi. Velika umu- t
>.iea žensk je natlačila ulice in ženske vpi
le: "Prusija je oropala Bavarsko; Berlin nam
krade kruh. Dajte nam kruha, mesa in zele- '
njave!"
1/. Amsterdama poročajo: Nemški militari
st i razširjajo izvleček iz pridige kajzerjevega
dvornega kaplana drja. Vogla, ki pravi: "Pred
nami sta samo dva vprašanja: Ali naj svet pri
pada pobožnemu in veselemu duhu cesarja Vi
ljema ali krivični senci Kduarda VIL, ali naj
svet ohrani vero v Odrešenika ali se naj proda
satanu in moli žival v človeku? — Zaradi tega nc
sme biti pri Nemcih usmiljenja niti človečan
stva, ne sme biti omahovanja na bojnem polju
•liti doma, ne sine biti mleka namesto krvi \ na
ših žilah, in kadar dosežemo mir, moramo sovraž
niku poplačati v stoteri meri vse gorje, ki nam
ga povzroča med vojno."
Iz Amsterdama poročajo: Mnogo nemških
•istov ni zadovoljnih z uradnim poročilom voj
nega ministrstva, ki se glasi, da so bile nemške
armade v Pikardiji " iznenadene vsled naglega
napada in da so se potem prostovoljno umakni
le." "KoelnLsche Volkszeitung" pravi, da je Ko
lin zdaj mesto poražencev. Ljudje se shajajo v
gručah s pobešenimi obrazi in vprašujejo drujj
drugega, kaj bo. —Socialistični "Vorwaerts" v
Berlinu zahteva, da pove vlada vso resnico o bit
ki. Nakane onih — piše ta list — ki so mislili, da
bodo vodili narod skozi vojno kakor nevednega
otroka z večno tolažbo, da je vse v najlepšem re
du, so se izjalovile. — Berlinska "Deutsche Zeit
ung" pripisuje poraz bivšemu ministru zuna
njih zadev drju. Kuehlmannu, ki je \ svojem zna
nem govoru v rajhstagu dejal, da je mir nemo
goč z utilitaristično zmago. Te besede so prišle
na ušesa vojakom v armadi bavarskega kronprin
ea in posledica je bila izguba poguma."
Iz Berlina poročajo čez Amsterdam, da je
kajzer odstavil tri nemške generale, ki so povelje
vali nemškim četam v Pikardiji. Dalje javljajo,
da je bilo veliko število nemških vojakov in čast
nikov obsojenih na smrt v St. Quentinu.
Iz Londona javljajo, da so se angleške čete
izkrcale v Vladivostok!! in prodirajo proti češko
slovaški fronti ob reki 1'sur v Sibiriji. Cchoslo
vaki so jim priredili slavnosten sprejem. .Japon
ske čete, ki so stopile pred nekaj dnevi na sibir
ska tla, so se tudi pridružile ("'ehoslovakoin.
Iz Berlina prihajajo poročila, da sta Lenin
in Troekij odšla v Kronštat (trdnjava nedaleč od
Petrograda na obali Finskega zaliva K kamor
mislijo lioljševiki preseliti svojo vlado h Moskve.
Iz Kodanja poročajo, da imajo boljfieviki ostre
boje s socialnimi revolucionarji, menjševiki, in
drugimi socialističnimi, delavsko-kmečkimi stran
kami, ki l»i rado dobilo premoč \ sovjetu in .s lom
prevzele vlado \ svojo roko. Vsa poročilu pa
/avita v moglo iti nikjor ni še nič po?rjoncga.
Moskovski dopisnik poroča berlinskemu "Ta
geblattu," da vodno l»olj narašča armada (Vho
slovakov v zapadni Sil»iriji in na toj strani IVa
lov; pridružujejo so jim ruski kazaki, srbski pro
stovoljoi in razni protirevoluoionarni elementi.
Na ta način ie čoškoslovaška armada narasla od
750 na par tiso** mož.
Iz Curiha poročajo: Dunajsko oblasti so •»
ka/.alo prebivaleem, da morajo izročiti policiji
vsak kos tiskovin, ki so jih vrgli italijanski letal
ci zadnji potok v mesto. Ostra kazen jo določena
za tisto, ki s ene pokore temu irkazu. ' Reiehspost'
svari Duuajčane, da je vsled drzoviiega poleta I
talijanov priše! Dunaj v vojni pas, vsled logu
I j u<i je tam niso več varni prod grozotami vojne.
Iz Kima poročajo, da so jo papež pričel zani
mati za ženo bivšega ruskega carja in njene ličo
io. Rad bi jim pomagal do zavetja v kakšni ne
vtralni državi.
Wolffov biro v Berlinu naznanja — kakor
poročajo iz Amsterdama — da jo boljševiška vla
da v Kusiji pri kraju. Meijlrviki »o dobili veči
no v mnogih krajevnih sovjotih in s<» pričeli
splošno proti bol jfceviško gibanje. Daljo poroča
Wolff, da sta Lenin in Troekij odšla iz Moskvo
v Kronat a t ob Baltiškem morju. Nemški posla
nik Helffcrieh je pobegnil s svoji.n štabom iz
Moskvo v Pskov, ki je v rokah Nemcev. (ilasi
lo sovjeta "Izvestja' poroča, tla s» vršo krvavi
boji v Rjazanu in Novgorodu. V Kazanu je bil
nbit vodja boljševikov Olšiski. Vrhutega so ('»•
hoslovaki okupirali Irbit v guberniji IVrn.
Iz Pariza poročajo: Charles S. Russell, član
ameriško socialdemokratične delegacijo, jo dejal
prod odhodom v Italijo, da jo obiskal nobroj to
varn v Parizu, toda nikjer ni našel pacifista mod
delavci. Vsi delajo za zmago Francijo z največ
jim požrl vovan jem.
Iz Amsterdama poročajo: Nemški listi priha
jajo na dan s presenetljivimi poročili in izjava
mi. "Deutsche Zeitung" v Berlinu piše, da pome
ni sedanja bitka v Pikardiji prvi resni poraz nem
ško armado. Vojaški kritik v "Frankfurter Zei'
ung", priznava da imajo Angleži in Francozi
velike vojaške rezerve v ozadju in da sedaj na
padajo le v. omejenim število^! čet. Najmanj s.
pa more dopasti kajzerju in njegovim juiikorjein,
kar piše "Muenchner Post,"'ki pravi: "Osem
najst mesecev nemške brezobzirne submariiisk.'
kampanje ni izstradalo Amrlije, ni zdrobilo oil
pornega duha pri zaveznikih iu ni zabrauilo A
moriki poslat i miljnn mož v Kvropo. I'panje, da
pride z mirom na vzhodu odločilna bitka in zma
ga za Nemčijo na zapadli, jo šla po vodi. So več
Ruski mir je naša velika nesreča in no le politič
na nesreča.
Tz Ženeve poročajo, da je ti» »če slovanskih
vojakov dezertiralo iz avstro-ogrske armade. Slo
vani vodijo sabotažo proti avstrijski vladi. Naj
novejša revolucija to vrste silno razjeda avstro
ogrsko monarhijo. V jugoslovanskih deželah, po
' -cbno m.'i llt-vaškem in \ 11 osni tor Hercegovini
je nu 1 isoče vojaških dezerterjev. Samo ua Hrva
škem in \ Slavoniji jili je okrog 10,000, ki sc
skrivajo v gozdovih in jemljejo ži\ež, ki je 10
kvirirau /.a armado. Oblasti se ne upajo nasto
piti proti toliki armadi dezerterjev.
\/. Washingtoua poročajo: Po ut-adnih in ii"
utadnih poročilih o političnem in gospodarske1-!
ooložaju na Bolgarskem je soditi, da je revoluci
ja tam ne le mogoča, teiuvee je morda že v tiru.
Zavezniški diplomatje pričakujejo vsak dan, d i
počijo trhle vezi, ki spajajo Bolgarsko z Nemči
jo. \ slučaju revolucije je pričakovali, da sklo
ne Bolgarska premirje do konea vojne, kajti se
paraten mir je vpričo mnogih komplikacij s Sr
l hi jo in (irsko nemogoč, dokler ne preuredi mi
rovna konferenca balkanskega zemljevida. Polo
žaj na Bolgarskem je sledeči: Poraz Nemčije na
zapadui fronti je odprl mnogim Bolgarom oči,
da ni dobro biti v zvezi s premaganim kajzor
j jem. Ljudstvo zahteva mir, dokler ni prepozno.
Kralj Ferdinand je odšel v Berlin, da izprosi
kakšne koncesije, ki bi potolažile Bolgare in ji'i
pridržale v vojni. Kronprine Boris je prevzel
\lado v odsotnosti Ferdinanda. Med vojno stran
ko in ostalimi bolgarskimi strankami so nastali
ost i i boji. Spor s Turčijo je vedno večji in po
navljajo se boji med bolgarskimi in turškimi če
tami na meji. Ljudstvo kaže vedno več sovraštva
napram nemškim oficirjem. Dejstvo, da ima < ir
ska na fronti okrog 200,000 mož, plaši Bolgare.
Na dnu vseli nadlog je pa lakota in velika dra
ginja, ki najbolj podpihuje plamen tleče revo
lucije.
Z Dunaja čez ('urili poročajo, da je Lilo te
<lni tam ustreljenih (i4 vojaških dezerterjev.
Iz Amsterdama poročajo: Semkaj je prišla
vest, da boljševiki izpraznjujejo naglo Moskvo.
Zlato rezervo sovjetske vlade, ki je bila shranje
na v kleteh Krenila, sit prenesli ua varno mesto.
Sovjetska vlada je izdala proklninaeijo, v kateri
pravi, da je republika v nevarnosti. Dalje poro
čajo o krvavih bojih v Petrogradu mod rdečo
! "iardo in oboroženimi pristaši protiholjševiških
strank.
I/ W'ashingtona poročajo: Japonske čete
so se v petek izkrcale v Vladivostok)! in se pri
družile francoski in angleški okspedieiji. Japon
ska vlada je tudi naznanila, da ho poslala čete v
Mandžurijo v sporazumu s kitajsko vlado.
I/ Washing!ona poročajo: Državni depart
ment je dobil poročila iz Stoekholma, da je nem
ška vlada ukazala finski vladi, da se mora Fin
: ka v dveh tednih pripraviti za vojno proti za
vezniškim četam v Murmansku.
Druga depeša iz Stoekholma pravi, da so ru
ski pomorščaki izjavili, da se bodo rajši borili
proti Nemcem, kakor da zapuste svoje ladje, ali
pa bodo potopili vso rusko mornarico prej ka
kor bi jo morali izročiti Nemcem. Omenjena ves!
dodajo, da sta l>enin in Trockij v Kronštatu, kjer
je glavni stan ruskih pomorščakov.
Dalje poročajo, da sta nemški poslanik iz
Moskve in nemški generalni konzul iz Petrogra
da v Holsingforsu, dokler ne odpotujeta v Berlin.
Prej so poročali, da je odšel nemški poslanik v
Pskov.
Iz Pariza poročajo: Večina nemških listov
zahteva, tla naj vlada skliče državni zbor na
izredno zasedanje zaradi "resnega notranjega in
zunanjega |K»ložaja." Tako javljajo iz lierua.
Ženski li.st " Democrat" ima poročilo iz nein
škili virov, da je Nemčija zahtevala od svojih
zaveznikov dvajset divizij (250.000 mož) za po
jačanje svoje armade na zapadli oh času umik.i
.ijn od Marne. Avstro-Ogrska je odgovorila, da
ne da nič, toda Ludendorff je pričel groziti av
strijski vladi in tedaj sta bili poslani iz Avstro
Mgrske dve diviziji (25.000 mož.) Iz tega raz.li
I ga je bila avstrijska mej aob Švici zaprta pred
{ nekaj dnevi.
I/ Carigrada poročajo čez Š\ ico. da čila on
dot no prebivalstvo z. največjim zanimanjem le
take, ki jih mečejo na tla angleški letalci. Ne
l ep.i jutra so se pojavili na džamijah in vladnih
poslopjih v Ca risi radii plakati, na katerih je bi
l»» čitati, da so Nemci največji sovražniki Tur
čije. Nemški poslanik je takoj uasb-vil na vlado
oster ;>rotest in zahteval strogo preiskavo. Veli
ki vezir Talat hej je od govoril poslaniku, da
lie more vlada najti oseb, ki so zakrivile "zlo
čin." Nato je poslanik i javil, da bo sam s po
močjo nemške vojaške policije vodil preiskavo.
Drugi dan je poslanik obvestil velikega ve
I Talat hej je pa odgovoril, da ne bo turška vlada
nikogar kaznovala na obsodbo, ki jo izrekajo
Ncnici. Nato je nastal hud prepir med poslani
kom in velikim vezirjem in končno se je nemški
poslanik tako razjezil, da je zagroz.il z. bombar
diran jeni Carigrada iz. topov križarke (Joeben.
Iz. Moskve poročajo, da so se boljševiki utr
dili v K remi h proti kontrarevolueioiiarjem. Vlio
di v Kreme I so zavarovani s topovi in v notra
njosti se nahaja velika zaloga živil in streliv.-i.
Kreniel je velika skupina cerkev in sainosta
i iio\ na hribu sredi .Moskve, obdauih z. debelim
z.idovjem, skozi katero vodi petero vrat. Kre
j mil ima enoindvajset stolpov).
I/ lierlina poročajo, ibi je v nedeljo zboro
valo v Moskvi : 10,000 delavcev, ki so se izrekli
| za hoj proti holjševikom. Olienem javljajo iz Mos
i kve, da je mesto v stanju obrambe in sovj«"
pripravljali za vsak napad.
?
I/ Pariza poročajo: Ameriški senator .lanuM
Hamilton Lewis iz. Illinoisa je prišel v Pariz,
ohiskal je generala Pershinga in v nekaj dneh
namerava poseliti ameriško fronto.
V London je prišlo nepotrjeno poročilo, da
no nemške čete že v I ctrogradu.
Dr. David Scskiee, bivši tajnik Korenskega.
ko je bil zadnji predsednik začasne vlade, je
izjavil v nekem intervjuvu, da sluti Nemčija Jia
iic<- boljševiške vlade in hoče ponovno napasti
Kusijo z namenom, da oživi staro monarhijo pod
i svojo nadvlado.
Iz. drugih viro\ javljajo, da se pripravlja
i Nemčija na ofenzivo \ Rusiji z namenom, da pro
dore do murmanskega obrežja na severu in usta
•lovi «vojo siibmarinsko bazo v Pečenki. Drugi
| od nemške ofenzive bo naperjen proti Transkav
ka/.iji za osvojite\ ondotnih ruskih oljnih vrel
1 »-ev in za kontrolo nad Kaspiškciu morjem.