Proletarec. [volume], August 20, 1918, Page 6, Image 6

About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

                
Avstrija pred sedanjo vojno.
Svetovna vojna j«' stopila v peto loto. Ko jo
izbruhnila, bi bil skoraj vsakdo smatral za norci
človeka, ki hi se bil upal izraziti mnenje, da l»o
tako dolgo trajala. Ali kakor v toni oziru, so jo i
moral svet Se v marsikaterem drugem naučiti novo
reči. In proden l»o končana, se utegne program
presenečenj še izpopolniti.
Avstriji gre v tein svetovnem konfliktu
dvomljiva čast, da je začela. Ker pa je nadvse
verjetno, da ne preživi habsburška monarhija
sedanjo krize, ji jo privoščiti malo jubileja, do
kler jo šo živa.
Takoj po izbruhu vojne jo naš list posvetil
anahronistični srednjeevropski monarhiji nekoli
ko člankov za buljšo razumevanje njene provo
katorične politike. Ob prehodu v peto vojno leto
no bo škodovalo, če nekoliko osvežimo spomin n i
(.na dejstva, zlasti v prid onim, ki niso ob začet -
ku vojno čitali " Proletarea." Obenem so bo i/,
losia spoznalo, kako "nujno potrebno" je bilo, d t
nas kralje vaški gospodje nauče spoznavati Av
strijo. l'o tej srriji*olankov se bo morila vendar
komu zazdelo, da smo obdouavsko spa 1<o državo
prav po/nali in prav ooenjevali, preden je do
nas dospela velika luč novomonarhističuih ko
rifoj.
GREH AVSTRIJSKE BURŽVAZIJE.
Na svetu je ni države, katero bi socialisti s
.svojega stališča mogli iu smoli brezpogojno hva
liti. Nobena tii tako urejena, da bi delavci v njej
uživali pravičnost. Doslej je bilo to nemogoče,
ker razvoj nikjer ni dosegel tako stopnjo. Kljub
temu ne moremo pometati vseh držav v en koš,
temveč moramo resnici na ljubo priznati, da so
posamezne države neenako razvite. V nobeni šo
ni resnične svobode, toda v enih je ldapčevanje
in potlačevauje večje, v drugih je manjše.
V K v ropi spada Avstrija na vsak način mod '
najieakoionarnejše države. Kljub temu, da so je j
kapitalizem tudi v Avstriji mojjuo razvil, kljub
temu, da jo huržvazija po številu silno narastla,
ima vendar politično moč v državi mala peščica '
brezvestnih muadnjakov v svojih rokah.
To je posledice politične nesposobnosti av
strijske buržvazije. Zakaj različni Herehtoldi in
Itilinski, Hionerthi iu Stuergki, Thuni in Sowar- 1
/i i«s niso tako žonialne glave, da bi monli s svo
jo voleunnn»stjo uganjati vse v kozji rog ...
Med njimi so take duševne ničle, da !»i v takih
deželah, kjer no velja grofovstvo in kneževstvo,
še \ podrejene službe težko prišli. In če bi bilo
meščanstvo v Avstriji politično zrelo in če bi
so zavedalo svoje moči, bi se glorija teh puhlogla- ,
vili domišljavcev razblinila kakor pena iz mila.
Aliytragični moment v zgodovini avstrijskih
narodov je nesposobnost njihovega meščanstva,
ki ni spoznalo svoje naloge. Povsod opazujemo, i
<la se z. močjo buržvazije razvija liberalizem. V
Avstriji pa vlada metterniehovsko nazadnjaštvo
spojeno z najčrnejšiin klerikalizmom. Od lota i
18(i7. ima Avstrija ustavo, ali parlamentarizem
je v državi degenerirane habsburško familije
prazna beseda. Taka frazerska šleva kakor grof
tftuergkh, čigar politični značaj jo tako pobarvan
kakor kameleon, ima dovolj moči, da pošilja par
lament na šest, sedem, osem mesecev na počit
nice, meščanske stranke, iz. katerih je sestavlje
na večina dunajskega državnega zbora, pa mir- !
no trpe, da se brez njih na podlagi absolutisti«"- j
nega paragrafa 14 izdajajo cesarsko naredbe na- j
mesto zakonov, da se s cesarskimi naredbaini |
ljudstvu nakladajo dolgovi in uveljavljajo držav
ni proračuni.
Tudi sedanja vojna je dokaz meščanske sla-,
bo-.ii. Proti Srbiji je takozvana skupna vlada s
kretinskim grofom Berchtoldom na čelu že dav
no hitjskala. Sploh je postala Avstrija evropske
mu miru že z aneksijo Bosne in Hercegovine ne
varna; od leta 1908. daljo pa je bila ICvropa ne
prenehoma zaradi avstrijskih provokaeij na tr
nju. Vojna stranka, ki je iniela svoje glavne o
prode med višjimi oficirji, nie<l onimi kapitalisti,
ki žive od vojne industrije, in med eno izmed raz
ličnih dvorskih klik ,je neprenehoma iskala prili
ko, da bi mir postal "nemogoč."
Najbolj je ti^ta brezvestna koterija, ki vla
da v Avstriji, molila rogove proti Srbiji. Za to ni
bilo treba posebnega junaštva, zakaj toliko so
tudi gospodujoči tepci razumeli, da je soseda on
krr.j Donave majhna in da jo avstrijski milita
rizem močnejši od njenega. Povrh topa «o -o voj
ni ropotači še zanašali na Nemčijo, svojo zavez
nico in najbolj militaristično državo Kvrope.
Oficiolna politika Avstrije zadnjega deset
letja se lahko imenuje trajna provokaeijn Srbi
je. Iu po pravici se lahko pravi, da je Avstrija
bolj kakor vsaka druga država trajno ugroža
vala cvronsl i mir.
PR0TISRB3K0 ŠČUVANJE.
'/.o davno poje vfailajof-i krogi v Avsiriji
sanje o K^ejskem morju in hrepene po "poti v
Solun." Ta želja se je porodila že v časih, ko
habsburška inonarihja se ni* bila kapitalistična
država. Nastala je iz mouarhično icvdalistične
ga mišljenja. Indust rijalni hizvoj pa jo je še
bolj utrdil. Najbližji trg za avstrijsko fabrikaei
jo je bil Balkan, preko Balkana pa je bila pot v
sy*oki svet. "
I»ilo je v tem stremljenju pač veliko blazne
ga. Trg na italknuu bi si bila Avstrija najlože
zagotovil« s prijaznostjo. Za Srbijo in ("'rno Cloro,
Bolgarsko in Kumunijo bi bilo ugodneje dobav
ljati industrijah)« potrebsčine iz sosedno države,
kakor iz dnljave. Za sVetovno konkurenco pa
Avstrija še davno ni zrela, in če bi ><e kdaj tako
razvila, r|« bi res lalvko v veliki meri eksportira
la lia vzhod, bi ji dobre pogodbe z balkanskimi
državan:i omogočile tudi ugoden izvoz preko So
lunu. ne glede n-'« t<>» da ji j«1 odprto Jadranske
morje.
Ali k<h>r hoče prijaznosti od soseda, mu mo
ra sam biti prijazen. Tega pravila pa Avstrija ni
koli iii vp(i£trvnla; bal-knnske države niso bile
* njenih očeh nič družeča, kakor neke vrste ko- |
lonije, katere je hotelu izkoriščati in s časom pod
jarmiti.
Popolnoma očitno jc to postalo z aneknijnko
krizo. •
l>a je bila Srbija razburjena, ko je Avstrija
anektirala Bosno in Hercegovino, je tako razum
ljivo, kakor tla zakrvavi roka, če jo vrežeš. In
vsaka najmanjša demonstracija v Belgradu je
dajala vojnim hujskačem na Dunaju povod, da
so /. zla gnnim patosom pozivali Avstrijo, naj po
tegne meč in kaznuje "predrzne balkanske pritli
kavce." Znani "veleizdajniški" proees v Zagre
bu, ki je bil le največji, ne pa edini tendenčni,
sleparski politični proees zadnjih let, je tudi imel
provokatoričen namen in militarističuo ozadje.
Sledil mu je potem ua Dunaju drugi, pod ime
nom Kriedjungov znani proees, ki se je zaključil
z grozovito blamažo ofieielne Avstrije in doka
zalo se je avstrijski diplomaciji, da je podlo fa 1 -
sificirala dokumente, ki so potem služili za pod
lago obtožb. V tistih časih so na vseh koncih i';
krajih izvohali "zarote." Trapasti in zabiti ba
ron Kuuch, tedanji hrvatski ban, je klobasal o
pripravah za nekakšno zvezo jugoslovanskih re
publik s kraljem I'etrom na čelu < !) in je me
ni nič tebi nič trdil, da so tudi Slovenci zaplete
ni v to reč.
Tako so se neprenehoma pripravljala tla, tla
bi mogla krviželjini klika lože položiti svoje sa
lansko seme vanja.
(Jrof Aehrentlnil, ki je bil v času aneksije
i>vstrootfi-ski zunanji minister, je bil obljubil Sr
biji gospodarske ugodnosti, če pri/na aneksi jo
in so sprijazni z dejanskim položajem. Srbija se
je spokojila, Avstrija pa je tako držala svojo be
sedo, da je na ljubo svojim oderuškim veleagrar
ceni vsilila Srbiji še slabšo trgovinsko pogodbo,
nc»o je bila prejšnja.
Treba jc vedeti, tla je bilo to ne le oškodo
vanje Srbije, temveč tudi peklensko hudodelstvo
nad avstrijskimi narodi. Živinoreja v Avstriji je
še vedno nezadostna, zlasti ker prodajajo vele
agrarci najboljšo živino v tujino. Meso jc v Av
striji tako drago, da si ga delavec, posebno če
ima kaj družine, komaj o praznikih lahko privo
šči. Srbija pa mora prodajati živino, če hoče do
hiti denarja za druge potrebščine, katerih nima
v deželi. Ali ne le da je Avstrija naložila na uvoz
živine in mesa tako visoko carino, tla so cene za
delavsko ljudstvo skoraj nedosežne, je tudi ome
jila množino mesa iu živine, ki se sme vpeljavati
i?, balkanskih dežel ter je na ta način umetno u
stvarila pomanjkanje mesa v "domovini."
Bogatini živinorejcem je bilo to seveda prav.
< >11 i so na ta način lahko podraževaii meso, kakor
jih je bila volja. Tepeno pa Je bilo predvsem do
mače prebivalstvo. Na drugi strani pa je bila o
škodrfvana Srbija, ki je bila odvisna od izvoza v
Avstrijo, zakaj v Turčijo ni mogla prodajati vo
lov iii prešičev, drugam pa ni imela poti.
Tepeno je bilo avstrijsko ljudstvo tudi zara
'tli tega, ker Srbija Urez zadostnega živinskega iz
voza ni imela denarja za nakupovanje industrij
skih potrebščin. Vsled tega niso imele avstrijske
tovarne zadostnih naročil in avstrijski delavci ni
so imeli dosti tlela. Industrijske krize čutijo ka
pitalisti, ali še veliko bolj jih čutijo delavci.
Aneksija Bosne in Hercegovine je zadela Sr
bijo nacionalno, ali zadela jo je tudi gospodar
sko. Zan-čatila je njeno ekonomično odvisnost od
Avstrije. Bila je -amostojna država, pa vendar
ni imela samostojnosti. Podobna je bila človeku,
ki ima svojo hišo, pa je v njej zaprt, ker je vsa
■cenilja okrog hiše tuja, pa ne sme brez sosedo
vega dovoljenja stopiti ne skozi vrata ne skozi
okno. A namesto da bi bila Avstrija že zaradi
svojega izstradanega prebivalstva izpolnila svo
jo obljubo, pa dovolila Srbiji, da odpre svoji ži
vini vrata v habsburško monarhijo, jih je še bolj
znpahnila, kakor prej.
Neprenehoma je dunajska vlada izzivala afe
re s Srbijo, svojim narodom pa je pripovedovala
roparske bajke o pohotnosti Srbov in o nevarno
sti, ki prihaja iz male Srbije. S takimi trapastimi
pravljicami je vplivala posebno na aristokratič
no in meščansko večino v delegacijah, tla ji jc do
voljevala od hta do leta večje, za siromašne na
rode že neznosne vojaške kredite.
AVSTRIJA IN ITALIJA.
Kadarkoli so je hujskačem zazdelo, da ni do
sti upanja na vojno s Srbijo, so začeli na drugo
stran žvenketati z orožjem. Z Avstrijo in Nemči
jo je tudi Italija v trozvezi. (Ko je bil ta članek
pisan, je trozveza še obstajala.) Zunanji mini
tri os oh vsaki priliki pripovedovali, da je "tri
pelalianca" največje jamstvo evropskega miru.
V resnici pa niti "prijateljice" niso zaupale d ru
ma drugi. Vsak hip so vjeli v Avstriji kakšnega
italijanskega, v Italiji pa kakšnega avstrijskega
špiona. Za utrdbe ob italijanski meji je bilo vsa
ko leto treba miljonov. Povrh tega je Avstrija
gradila bojne ladje, kakor da ima najtnanje ta
ko svetovno trgovino kakor Anglija. (Sradila jih
je proti svoji — zaveznici Italiji.
Najbolj so proti Italiji hujskali avstrijski
klerikalci brez razlike narodnosti. Njih vpliv je
l>il tako velik, da ni smel avstrijski cesar obiska
ti svojega "pobratima" in "zaveznika" v i«i
iiiu; če je kateri izmed neštetih habsburških plin
cev šel v Italijo, se je moral Vmberto ali Vittorio
Kmanuele pripeljati v 1'enetke ali kam drugam,
ker bi bil "sveti tiče" užaljen, ako bi obiskal ita
lijanskega kralja v "uropanem" Kimu.
I'a klerikalnih naukih je bila Avstrija dolž
na vrniti ubogemu "jetniku v Vatikanu" Kini in
cerkveno državo. Da bi se to moglo poizkusiti le •>
krvavo vojno, ni prav nič oviralo njihovega kr
ščanstva. Prelivanje krvi se je zdelo katoliškim
klerikalcem sploh vedno in v vseh oblikah dovo
ljeno, če je le namen l»il "s# t." Ako je sveta
inkvizicija smela sežigati ljudi, zakaj jih ne bi
dali klati na vojni? Zategadelj je bila klerikal
cem zveza Avstrije z Italijo vedno trn v peti.
In ker so najvišji vladajoči krogi v Avstriji ol
I nekdaj klerikalci, se je vojna stranka prav ra
da posluževala draženja proti Italiji.
Že v letih 19(>4, 1005. je bila v sled trajnemu
hujskanja taka napetost med Avstrijo in 11 al i>
jo, da so avstrijski in italijanski s«>eiali«ti skli
| cali skupno konferenco v Trst in tam ostro pro
testirali proti žvcnketanju z orožjem. Kes je to
: /a enkrat zaleglo, ali hujskači le niso dali miru.
Časopisi utilitarističnega značaja so neprenehomu
očitali Italiji zahrbtnost in se trudili, da bi bili
prebivalstvo spravili v protiitalijansko razpolo
ženje.
Ko je Italija napadla Tripolitnnijo, se jim je
zazdelo, da je prišel /nuje ugoden čas. Kes je, da
je bila italijanska vojna s Turčijo roparska. Ali
; taka je skoraj vsaka vojna, in Italiji je prav
Avstrija dala korajžo, ko je ancktirala Bosno in
Hercegovino ter s tem pokazala, da si militaristič
na država brez kazni lahko odreže kos Turčije.
Sploh pa Avstrija ni imela nosnega razloga, da
!>i komu yridigala moralo, ker je sama nikoli nič
i ni imela.
Ali kdo je vprašal za moralo? Vojne željna
drhal je hotela imeti pretvezo, in ko je Italija
napadla Turčijo tudi z jadranske strani, je misli«
] la, da jo ima.
Izbruh vojne so takrat projjrečile druge de
žele, ki so se zbale evropskega klanja. Niti Nem
čija ni marala dajati Avstriji potuhe, ker se ni
čutila dovolj močne.
Hujskači so škrtali z zobmi, ker se jim ni po
srečil namen, odnehali pa vendar niso. Kovali so
tako predrzno, da je moral avstrijski šef general
nega štaba Conrad von lloetzendorf tlemisioni
rati, ker je tudi on sliil v vojno z Italijo. Na dv >
i m je bila struja proti vojni tedaj še za spoznanje
močnejša. Vojna stranka je krčila |»csti. Vdala
se je navidezno, na tihem pa je spletkarila in zl»a
dala dalje.
BERCHTOLDOVA DOBA.
Za grofom Kehrenthalom je p«n»tal grof Berc.t
told avstro-ogrski minister za zunanje zadeve.
Aehrenthal je bil dolgo bolan in je sam ponujal
i svojo demisijo, ki pa ni bila sprejeta. Časopisi
| so takrat pisali, da mu cesar brezmejno zaupa,
i Nekaj mesecev je mož imel dopust in država ni
prav nič pogrešala ministra diplomacije.
Naenkrat pa se je tako mudilo za nasledni
ka, da je bit terof Berchtohl imenovan, ko je bil
i Aehrenthal ravno v zadnjih zdihtjajih.
Kakor je v Avstriji navada, je meščansko ča
sopisje pozdravljalo novega ministra kot nekak
šno ženialno prikazen, kakršna se rodi le enkrat
v stoletju. To je že tako, da je na Dunaju vsak
novopečeni minister veleurn. Čudno je le, da je
1 Avstrija ob tej obilici svetovnih luči še tako tem
na. kakor da je ostala v srednjem veku, medtem
| I'o so se «lruge dežele pomikale v dvajseth sto
letje.
Derchtolda so slavili listi kakor škrbasta
"Neue Freie Presse" zaradi velikanske "požrt
vovalnosti," češ mož bi imel veliko ugodnejše živ
ljenjc, če bi se posvetil upravi svojih velikih po
sestev, pa jemlje vendar tako veliko breme na
se! Potem so še blagoslavljali njegovo imenova
nje, ker je bil prej dodeljen veleposlaništvu v.
Ketrogradu: pravili so, da bo s tem utrjeno in
izpopolnjeno dobro razmerje Kosijo in zagotov
ljen mir.
Ce je bil grof Berehtold res kdaj ženialen,
-a je v>rala na poti v palačo na dunajskem
Ballhausplatzu zadeti velika nesreča. Kajti od ti
stega časa, odkar je postal ekseelenea — v Avstri
ji ie namreč vsak minister ekselenca — ni bilo
pravni«1 več opaziti, da bi bil kaj v sorodu 3
svetilu duhom. I'ač pa je bil izvrsten lovec spe
cialist ; streljal je namreč kozla za kozlom. Su
val je državo iz nevarnosti v nevarnost, in kadat
*e bodo šteli tisti brezvestni Ilerostrati, ki so
spravili Kvropo v sedanji položaj in zakrivili, da
je človeško življenje manj vredno od zajčjega,
bo tudi BerehioUlovo ime med temi slavnimi zl«>
činei.
Ko je novi minister prevzel svoj urad, je bil
x politic*!;; položaj Se razmeroma ugoden. Nikjer ni
bilo opaziti, da lii se proti Avstriji dvigalo kak
šno posebno sovraštvo. Seveda tudi ni bilo nikjer
posebne ljubezni; ali kdo naj pričakuje ljubezni
do take spake, kakršna je Avstrija ?
Hen-h t old bi bil imel hvaležno nalogo, ee bi
se bil nekoliko pobrigal za notranje avstro-ogr
ske razmere. Zakaj zunanja politika se nikdar
ne more popolnoma ločiti od notranje. V Avstriji
pa je ;V posebno odvisna ena od druge zlasti za
to, ker je od vseh vetrov znesena, priženjena, po
kradel Ji in prisleparjena habsburška monarhija
.-»stavljena iz številnih narodov, ki imajo vse on
stran meje soplemenjake.
Kazuu dvora, ki živi od tega, ker mu je mo
narhija hiznis, pa nekaterih izinozganih hofratov
in starokopitnih generalov, ni v Avstriji živega
krsta, ki bi ljubil Avstrijo in se navduševal za
njo. Te«a ne ovržejo vse tiste "patriotične" de
monstraeije, ki so se po različnih mestih priredi
le na ukaz vlade, pod avspieijami polieije in pod
pretnjo nagle sodbo.
V vsej Avstriji ga ni naroda, ki še ne hi bil
obilolžen puntnstva in iredentizma. In ni pa na
rod«, čigar najboljši člani si ne bi bili želeli iz
hoda iz črno-runicne kletke. Frane .ložefova m o
narhija je bila v tem oziru zelo po«lobna Tureiji,
in ee je v sedanji vojni ne vzame hudič, pride
sataci pozneje ponjo.
To ne hi bilo nujno potrebno, če bi bila ta
<"dnn država kdaj razumela svojo ztfdoovinsko
nalogo. Pretežko to ne bi bilo, zakaj če so bile
pleše na Dunaju in v Itudimpešti same premara
stične, dn hi jo bile ugenile. bi *o bile lahko pou
;"ile, ako bi bile malo čitale. Posebno soeialisti so
1em kitam ,ki niti po kitajski revoluciji niso iz
ginile. neštetokrat povedali, da mora Avstrija po
giniti na gnojišču zgodovine, čp se ne bo znal i
vživeli v razmere dvajsetega stoletja. Ali bilo jj
vse zaman, kakor boli ob steno.
Nihče ne bo pričakoval od Berehtcrldu in nje
govih trabautov, da liodu porabili svoj vpliv v so
ciAlne namene. Zavedno delavstvo že ve, da mora
svoje naloge izpolniti samo. Ali Avstrija je me
ščanska država in rešitev narodnega vprašanji
bi morala biti meščanska nalogu.
POKLIC AVSTRIJE
Zu Avstrijo bi bila to naloga največjega po
. mena. l'e bi rešila nacionalno vprašanje in p<»
i kaaala svetu, kako morejo različni narodi slu/.
{ no živeti in zasledovati skupne cilje, bi bila s tem
podala zgled za problem, ki ga mora prejalislej
ves svet v velikem rešiti.
Ali narodno vprašanji' bi se moglo trajno re
šiti le tako, da bi se izpolnile opravičene zahteve
vseli. Ne pravimo, da je to igrača. Vendar je re
šitev mogoča. Kajti tudi vpliv šovinističnih luij
skučev mora miniti, če so narodi zadovoljni in
gredo šču\/joče besede v zrak.
Zgodovina je zahtevala od Avstrije, da se
postavi nu čelo nupredka iu zapiše čisto svobo
do na svojo zastavo. Notranje razmere bi bila
morala urediti na podlagi čim popolnejše demo
kracije iu s tem podati vsakemu narodu doni,
da si ne bi želel boljšega. Zakaj avstrijski Nem
ci vidijo onstran meje Pruse, Saksonce, Kavar
ne ; avstrijske Poljake loči le črta od pruskih
iu ruskih Poljakov; Rusini se dotikajo svojih
rojakov v Imtjuškovi državi. Italijani na Tirol
skem in Primorskem so sosedje Italije, južni Slo
vani sosedje Srbije iu <"'rne (»ore, ogrski Umnimi
gledajo v deželo svojih soplemenjakov.
O nacionalnih čuvat vi h se lahko sodi na raz
ličen način, utajiti jih pa ni mogoče. V takem
položaju, v kakršnem je Avstrija, pa se dajo iren
dentistične želje le tedaj premagali, če se vcepi
vsakemu narodu zavest, da se mu tam, kjer je,
bolje godi, kakor če bi bil v domovini svojih ro
jakov.
Avstrija bi bila morala skrbeti za to, da po
stane resnična domovina svojih narodov. Ali '.a
to se ni nikoli iskreno brigala. Vedno je bila nje
na notranja politika perfidna, vedno so vladajo
či netili razdor med narodi, vedno so se držali
starega podlega načela "divide et impera."
Metode so se menjale. Danes se je enemu ka
zalo prijazno lice, nad drugimi je švigal bič, jutri
so ]Ri zopet temu molili sladkor in ščipuli prve
ga. Hoteli so. da bi bil vsak narod policaj, ki bi
denunciral druge.
Duši so na Dunaju navidezna protežirali
/daj enega, zdaj druzega, je vendar reakcija tep
la vse. Le z velikanskim socialno demokratičnim
bojem se je leta 1907. v Avstriji za državni zbor
priborila volilna pravica, ki je vsaj podobna
splošni in enaki. Za vse deželne zbore in občine
pa še veljajo vsakovrstne nepoštene razredne vo
litve. Na Ogrskem so strojne puške in topovi užu
gali delavstvo, ko se je bojevalo za splošno volil
no pravico.
Tiskovni zakon v Avstriji je tako nazadnja
ški, da je človeka srani vpričo najmanjše bal
kanske države. Zhorovalni zakon je žalostna ka
rikatura zborovalne svobode, društvene svobode
pa sploh ni. Časopise vlada lahko konfiscira, sho
de prepoveduje, društva pa razpušča ali pa jim
ne dovoli, da bi se ustanovila. Na zborovanjih
preže policijski komisarji na vsako besedo, žen
ske se politično sploh.ne smejo organizirati, mo
ški izpod 24 let tudi ne, gledališka cenzura je
bedasto nazadnjaška, medtem ko uganjajo kleri
kalci s procesijami in takimi rečmi lahko po u
licfth, kar hočejo, se prepovedujejo zleti celo ta
ko nedolžnim društvom, kakor so sokolska. Za iz
let soeii^jsto, iz Trsta v Ljubljano je bilo treba
cele mesece beračiti; ko je Ferri prišel v Trst
predavat, je policija zahtevala, naj ji predloži
spisano predavanje.
Kdo vraga naj bi bil zadovoljen v takem
žandarskeni peklu, če vidi, da bi onstran meje la
hko užival svobodo, ki se mu zdi v takih razme
rah idealnaf
AVSTRIJSKI ABSOLUTIZEM.
Z vsakdanjim policijskim nazadnjaštvom pa
uradna Avstrija še ni bila zodovoljna. talenti
rani reakeiouaroi, zvesti Metternichovi dediči, so
bili le tedaj srečni, kadar so mogli popolnoma po
teptati zakone, vreči ustavo pod mizo in vpeljati
pravi ♦absolutizem.
Najmarkantnejše zglede za to daje Hrvaška.
Tam je dvajset let rogovilil zloglasni grof Khuen
Hedervarv, ki je s pomočjo despotizma in never
jetnih sleparij spravil deželo na rob propada.
Hrvaška ima po pogodbi z Ogrsko svojo av
tonomijo. Nekateri naivni ljudje so mislili, da
more pisani, zapečateni in od "njegovega veli
čanstva" potrjeni zakon veljati.
Kakor da ni papir, na katerem se pišejo za
koni, prav tako potrpežljiv kakor listi, na kate
rem se tiskaj« časopisi! Kakor da se niso cesar
ske in kraljevske besede že tisočkrat prelomile!
Ko je Khuenov zlodejki pritisk dosegel vr
hunce, se je ljudstvo na Hrvaškem nekoliko zdra
milo v svoji bedi. Opozicija si je priborila večino.
Khuen Hedervarv je moral zvezali culo in jo po
pihati — s premoženjem, ki si ga je "prislužil"
kot hrvaški ban, dežela pa je mislila, da'pridejo
boljši časi.
Toda kaj je bilo? V Zagreb so pošiljali bana
/a banom, vsi so imeli nalogo, «la napravijo zoj>et
khuenovake razmere, in ko to vendar ni šlo izle
p« in so odločilne volitve pod TomašMSem zopet
prinesle opoziciji večino, so imenovali pandtirske
ga ignoranta Čuvaja za kraljevskega komisarja,
odpravili ustavo, vpeljali absolutizem in dali ko
maj m kakšnega pisarja sposobnemu Čuvaju ne
omejeno moč. Vsi zakoni so prišli ob veljavo, za
čHsonise je bila uvedena preventivna cenzura,
-hodi so bili splošno prepovedani, štirje ljudje
sp niso mogli skupaj pokazali na ce«ti, parlamen
ta ni bilo, sam Čuvaj jo izdajal narfdhv po svoji
neumni volji.
(Dalje prihodnji".)