Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 20, 1918, Image 1

Search America's historic newspaper pages from 1756-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more

{
                  title: 'Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??, November 20, 1918, Image 1',
                  download_links: [
                  {
                   link: 'https://www.loc.gov/rss/ndnp/ndnp.xml',
                   label: 'application/rss+xml',
                   meta: 'News about Chronicling America - RSS Feed',
                  },
                  
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-11-20/ed-1/seq-1.jp2',
    label: 'image/jp2',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-11-20/ed-1/seq-1.pdf',
    label: 'application/pdf',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-11-20/ed-1/seq-1/ocr.xml',
    label: 'application/xml',
    meta: '',
},
{
    link: '/lccn/sn83045377/1918-11-20/ed-1/seq-1/ocr.txt',
    label: 'text/plain',
    meta: '',
},

                  ]
                }

Proletarec. [volume], November 20, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Image provided by: University of Illinois at Urbana-Champaign Library, Urbana, IL

Image: of 8. Page

All Pages

Issues

All Issues Text | PDF | JP2 (4.1 MB)

Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.), 20 Nov. 1918. Chronicling America: Historic American Newspapers. Lib. of Congress. <https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83045377/1918-11-20/ed-1/seq-1/>

Newspaper Page Text

Publislu-il »ud distributed under permit No. 424 authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois. By order of the President
_ A. S. Burleson, Postmaster General. *
» wt *a koristi d*ltTikt|t
Jjuditva. Delavci to opra
vičeni do *N|i, kar pro
ducirajo.
This paper is devoted to
the interests of the work
isj class. Worker* ara
entitled to all what they
produce.
Entered as sccond-rlar. mnttrr. Doc. 6. 1807. sJ the post t,/fice
•t (. hioasv. 111., undpr the Act of Conscrr!>» of March 3rd. 1&7B.
Office: 4008 W. 31. St.. Chicago.
Delavci vseh dežela, združite se!"
STEV. (NO:) 584. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., dne 20. novembra (Nov. 20) 1918.
PAZITE
na številko v oklepaja, ki
se nahaja poleg vašega
naslova, prileplje
nega spodaj ali na
ovitku. Ako j. (585)
številka
tedaj vam s prihodnja šte
vilko našega lista p*t*£«
naročnina. Prosimo, po
novite jo takoj.
LETO (VOL.) XIII.
Jugoslovani in Italija.
ZA TRAJEN MIR.
Na vseli i rout ah vlad« premirje i. vpričt
,K)gojov, pod katerimi jo bilo sklenjeno. s,. lahko
pravi, tla je vojna končana. Tista vojna, ki s<
je pričela leta 1 i> 14 /. ultimat umom n^kdmje Av
ilro-Ogrske, poslanem Srbiji. Illiža *o č;v, ko
l>.. sklep.il mir ui sedaj j«- vprašanje vseh vpra
šanj, /a koliko rasa ho narejen. Možnost je prod
nami. kakršne svet še ni imel; kar se j,' tekom
»trasne tragedije zadnjih štirih let n»š:otol;r>it
pelo, lahko poslane resniea: zgodovina lahko /a
beleži to vojno kot zadnji krvavi konfikt člo
vešiva. I .ali ko se tn /godi. Ali šele tedaj. kadar
bodo znani vsi pogoji miru <lo zadnjega, se h i
lahkf> izreklo utemeljeno nmenje o nje**.-« traj
nosti. (V se napravijo \ pogojih napake, le.laj -<•
lahko zgodi. da je hila ta vojna, kakor jo liiia
velika in strašna, le predigra prihajajočo i.n v»
(tfk^nskomu, groziiejšeuui spopadu. Kaj, i nit n<
ite moro utrdili •. papirnatimi pogodbami, klopi
.tli ukazi, ampak mora imeti svojo po-l!a*>o \
razmerah.
Najpopolnoje ' >i l>>! mir /.avarova i. >• I - i
sf ustvarile razmere, ki hi zadovoljilo v^iloga*.
To je seveda nemogoče. Toda idealu, ki je sam
na sebi nedosegljiv, «e jo treba približili. koli
kor holj je mogočo, in \ čim popolnejši meri st
to doseže, toni bolj jo gotovo, da ho sv«-; *nično
užival mir, po katerem je hrepenel vsa »a iota
Naloga, da so pride do tega eiljji, gotovo ni
lahka. Vos svet je še poln nasprotujočih si irto
resnv, in vprašanje, ki ga je treba reš« \ ti. s«
gla-si: Kako bi so dali izravnati interesi in od
straniti nevarna nasprotja.'
Izmed vseli mnogoštevilnih detajlnih proble
mov, ki so v /.vezi s tem splošnih vprašanjem, po
ttavinio pmlse enega, ki je važen za na . /. na
rednega stališča, ki pa ni nič manj važen Člu
vešivo, hrepeneče po trajnem mirjn. To j,- pro
blem .sporov med Italijo in Jugoslovani,
j:- Konflikt, /a katerega gre. ni nov. nok.la
.iji Avstriji, ki je živela od notranjih nirodnili
bojev, so bili Italijani in Jugoslovani vedno v
konfliktu. Tako je bilo \ Avstriji povsod ob
narodnih inojab in kjer so razno narodnost me
šane živele. Vlado so še pospeševale to -awrc,
ker so odvračale narode od realno politike <n o«'
bojev za kulturni in soeialui razvoj, ki sn .lajal'
moderni dobi po drugih deželah njo i značaj i>i
ki bj'bili lahko postali nevarni lurbsburš';i avio
krneiji.
AVSTRIJSKA ZAPUŠČINA.
Dedščina si are Avstrijo jo pra \ /.suprav p"o
kleNtvo njenih narodov. Stara kurti/fia j<
mrtva, njeni grehi >o pa maščujejo nsid tistimi,
ki so ostali živi. Ako bi bila Avstrija U<! ij »os
no poskusila rešili svojo narodno vprašan ie. bi
liile danes vsaj razmero jasno, in če bi s,- š<
pojavljali spori, bi jih bilo mogočo reševati s
pomočjo spoznanih faktov. \ likvirju A \ s!rrj»
no je moglo nsirodno vprašanje rešiti lo »*: pod
lagi avtonomije; roMia volja /.si tako rešitev bi
bila morala dognati, kaj pripada katere ru nsi
rodit. da bi se bilo moglo meje posame/.n;l. avto
nomij določiti mi podlagi pravičnosti in vzajem
nega spora/uma. Kezuhat bi bil. da bi !»:!:• dano>
narodna posest preoizirsina tudi na jugu in b: st
določno vedelo, kaj je italijansko, kaj p- jugo
slovansko. Vsaka stran bi dobila, kar ji gre in
ves spor bi bil rešen.
Avstrija ni storila ničesar \ la namen, pa
pa je zmedla razmere in popačila pravo s'i'vo t<>
ko, da se človeku, ki ni živel v tistih kra..ih, i
'"uditi, če presoja položaj s popolnoma ii mv -nega
stališča. 7.a tako konfuzijo so imajo A\ •: iji zsi
hvaliti tudi drugi narodi: Jugoslovanom pa po
staja prav v sedanji dobi najbolj nevarn:
Posebni način vladno modrosti na habshur
»kern Dunaju jo zahteval, dsi se zdaj 1 •• :<m. zdsij
onemu narodu ka/.r prijazen obraz, čet ».di st jt
' v.ii krinko skrivalo vse kaj dm/ega. T:il**» m- je
j lie kaj 1'ihii mod .1 ugodova i .i skušala vzs»--jlti av
j st rijan.ščina in v T-n namen je «>« I i %• i;;: a I <•
! medija avstrijske prijaznosti, diaholii'i liuav
<k» in rokovnjaško jrodla. V 1'nlji na p-inn i
kjei je i mo I a «ms in ki. mornaric« oiiiimi j:«
spoilai-ski vpliv, mi nenadoma uosptidje «<S marir
in- začeli /uhajati \ hrvaški \ar.xlni I)<»:.•. isk.jii
i hrvaško dru/ho. se i;;\ i<[«>.;i 1«> -animal i lir 11
j šl\«* ideje, pa > t cm pripravljati lereil. tla mi, k<i
j nii prišle občinske volitve, potiii*lili I'? atom
i kompromis. pit kat« m llilj I • i •• 1 ji si t \ : I i i /; i *!<iip
: in- k.iidiilatc in pora/i!i Itn »i« it N''<«!*«r ..isti
imeli Hrvatje in Sln\ 1'iifj r ilrolitiiif i.-nienf
koristi od j o prijit tovi, \»jt rt -. mu er bil. da
!<i -.i- /budila ljubosumnost Italija-ov. nr; "c •ici*
pa hi sr sčasoma oslabili obe narodni stran'*i i"
l>i dobila avstrijska mot nai i< a v o point.," \ s\n
jt. pest.
POLITIKA POD KRINKO
/.»titltivi 11 a avstrijske inacehiavelli««'čne po
litike je zanimiva, in kdor hi jo študira! v tlela
Sjili, hi nc čudil. kako y je srednji ve'« v >icii
Kvrope rešil v dvajseto stoletje. Mc^llem ko je
z eiiti roko prijaieljsko »t iskala desnico .In i >slo
vaiiom, t oda le s; iskala, du i'i m nje 1»;' j izlivu
la. je z tlruuti jmm'1 mizo podajala kart Italija
nom. Tudi . tem 11 i hiio odkritosrčni isti. k.tjii
ril ji vsoh teli intrig >o Sili »im mnni/.alore-ni:
nemški kapital sj jv oh njih ustvaril močne pošto
janke \ Trstu, Puiju, <lorici in drugod p-> I ri
inorju; Opatija je hrez nemškega prvhi-.. l*i.it
tlohi\ala letnško /uiiauj« lice. \es okra .i okrni
admiralitrtc v l*iilju je dobil saiitoncinš'» ulit te
napise, v Trstu tO začeli Neniei pri volitvah /.e
nastavljati svoje nacionalistične kat\di late.
Taki eilji se pač ne dosežejo če/, no" Z,i
isteinalieiio nase! jevanje neinškili ur.diiikov.
teliniko\ .trgovcev i. t. d., /.j: ustvarjanje inn.i
^lijl n-uv;iiti koiujijj spini«, >• i:. .,I f
ni bilo uresničeno nameravano popoln«. pi.i\%i.*i
janjenje 1'riniorja. je avstrijska vlada skrlteh«.
da s«- čiuiholj /adr/.i razvoj tistega elcin na.
je hi I za bodočim*: nevarnejši. To *,• *»il; .lii':o
slovani.
KRIVE SUGESTIJE
Tuj potnik, ki obišče pi iuiiiiMie d"žt ■. pri
de navadno le \ večja mesta in d.thi na pa"t i
vtisk. Trst ima italijanske ulične iijw>i*
na prodajalnah >o večinoma italijanske; po ka
varnah iti uo~ i!nah *e sliši največ it i ijjinsko liti
voriti. Na tr«ru ua I'iaz/a di 1'onte Uo« ■ nro<i..
ja kmetica svojo solato iti spiuačo v italPAP&fitti
Tnjee je prepričan, da je prišel v italijansko dc
želo. Toda vprašajmo omenjeno kmetico / i
no narodnost, pa nam pove. da je SI ivcnkn od
i Sv. Križa. / Uaz«;viee. / Opčine. s |*ro«eka .tii
kakšnega »irujre^a kraja tržaške ukoliee. I'ojiu
nio na železnico in našli homo devetih- "t »d
>Jotko\ .slovenskih delavcev in tislužhen-ev. Tr
žaške palače zidajo večinoma slovenski /idaiji.
kruh in pogačo peko Tržačanoin slovens'.i p. ,;i
.Mesta imajo italijansko lice. Imla <lež. !a, |»
kateri s<> posejana, je slovei ska. po južn' Istri
hrvaška. Dokler je mogla Avstrija vji ti *
; NMtj obstanek. >e je najbolj hala 'enianeota -..,!
ljudstva, ki je kompaktno naseljeno po dež.-it.
od kalen ua je tinli največ oilvisno naraščanje
mest. t»i| katere<ra morajo mesta tudi p'^cjaiisicj
dobiti svoj pravi značaj.
POLITIČNI FALSIFIKATI.
Neizpodbitna resnica je, da jt bila . \ atrij
ska politika najbolj sovražna .luufosbi- runu.
, Vlada je v Trstu. I'ulju in drugod na drži. m
stroške snovala nemške šole za ume'n.i i«.'" -»rje
ne oficirske in uradniške kolonije. Slovfi iisn
j mojili za tisoče svojih otrok na s\,,jili t'liiuieili
tleli il.il.it i vit ill I ji l« I -> k i 11 šol, lb niti n. Mi
rimo o uimna/.ijah it I i realkah, «> ohrtnil. ,t!: u
Siovskih šolah.
• 'p I o | to korupt in-ill .1 vst j-ijskcm lit,
š.t ' jii. |to kaIcreni oi zapisavalii n.<i .ost
pn-hivalsrvn, ampak jp falsificiranj•• služila
mini .a nltrt'\aliii j< ik" 1 liimaiiirspr; 'h . s.
ni uitiu'.o utajiti ilejstvo, tla je vpčina 1 I i al
>t \ a lit) t itni« ; 1 :11 in v litin jiifrOiilnvaiiMka ; k! juh
't IIII je seli* ■' V oltl-h llcŽflllill / Milili il l': .tllv|,;
vt'pji:;i. >. ■ je avstrijska vhula /. vsemi i nui
hranila sph.šin* iti enake volilni pravit*«*, ki It.
Iti!* \ .leželah in ohčiuali pokazala pr-tvo razmer
je larmlnnst i.
.Vvsfijji iti ljubila Italijanov. Tim I a men
Hala jr. tla 1»u / njimi lože tiotova.. če m- ii po
r> * i 1 Uaviti kulturni, uospoilar*ki i 1 ■ • > ia'ui
razvoj .Iu7<'-!o\a!io\. pit-prtt*ii i njih koiiMtiitli
I iitji' in jih tako izločiti kot pitlitit*t-«i faktoi
• I -.'o n ji .»lila Zaire'. - pmnočj. | •;• ■ ja
nov, tla hi m- poti hi / \ so močjo oltMiila p rut i
II a! ijit itoiti sami 111.
NEVARNO NEZNANJE
I *««- Um I it-i* if in fa m m* politik«' pa stoje scilaj
p 1'I um. i Ktr irro/.iija in . r:*r«ja U011D i k t .1 «11 i
•••fina Italija i.- ili-lotna zapeljana n>| * . iai:|c
s! \ I'riinor ju. ki m- iu* vjrniii /. resni.* m--jo.
ilclnnia »i š. • 1,i otresla p<>! it it* niii i« I** j piv k'osti
! i so /it no\o. pravkar si- porajajočo ilolin i/«»n*
•»i!i svoj pomit. \ prinnti'skiii krajih /"> • >»tti«*i>
j itixi lov,s ,»• \ 1 čine italijanska maiijš'* a. če
-i- lui i Kuflajiija, ki jo bodo .lujii.slov-n- fli*nse
vi 1 j» pnpustili Italiji, ostam »Joriško s' r*i
-t-t ln\:".iskn, 1st.-.1 po p;*«'',:žili vt-r-ini ji.lo
vausku, ilo.-im živi v Dalmaciji komaj okrog >•
•l et mlstot' itv Italijanov.
Till fak tov \ Italiji večinoma m* p vi.ijo
t kri- s.i.lijo po zunanjosti in ker so iulov ni'aui
• .J ilfinost 1 ;i>is!»tt iiitcrcsiranih rojakov i/. Trsta.
I 1'ovrh tej»ji ji v jjotuv ih k n vili št* /"lo ponn.nj
* 1 *♦ «]f*it:okrtTtii*M» mistji-rtj«1. V Stvvftrrfli'itatf
jiitiskih liaih ritniiin sc-ia.j stavki*, oh !;a«i-ril Iti
si- človek ilviijsi-tt'tra stoletja prijel za «.»ii vo. .In
•_»os!t.va:ii si- opisiiji-jo km nekakšni Ita -' -'-i. Ui
naj oi itii-.-ri \ logo no\ o. I ■ >' •. 1 i h ht*ln!ov. •!-vlj.*
• 1 11 i 1 rav ms! zahlcva. • In si- ji pri prcui^cilit vi
razmer o.irati li* na inlt-liui-ntm- kro<*r, «"-i-š <la
jr ju nosit tvii 1 it ka masii ivrnoranl ua in »lisolutuo
neknlt urna.
• 't- hi Iti' človek sovini-' Iti v a nikaio. <la • • i
' vljlnvarji. I na 1 nak način, in to nr Iti Itilo težko.
S:i\i'o a n.11 t* a I ti-1 o\ ni niajhno \ Italiji: ktlor Im
.'•i- videti žalostne kulturni- raKinere, jih lahko
iiiijilr p. italijanskih ii.im 1'tiiiah \ \ nn-ii k i; živ
I j i • 1 s k i način ilela vi*p\ \ ŽM-plenih rti«i 11 i kili Si
ciliji' ji* straši 1 ; imena *" M ji II ia "Man \i-ra
i. I. ti. m- označil jejo slavnih pouliiv ij \ /mulo
1 vini. t'i- Iti š!n •ori'j /a /jios*, a lost, /a p^tni/anji
in ni'kulturnost. hi sv v Italiji našlo dovolj /<ih -
• lov.
I'l'ila to ni iiiiši orožji- l.jiii!s'\o potti-lmjp
\ Il ii I i ji in mi'.l .lii'joslitv iini lini jših socialnih raz
mer. pii s. im* Im srrltii In:'i /r. iijryovo kulturo
in* tukaj m* tam.
KULTURA.
\ primorskih <h /dali si- uai-mliu uizlikc
vi-čiilinninj vjpiuajit s socialnimi. I'o nn-stili /i
m i-i Italijani pn-ilst,i\Ijiijo *»la\iii • lo| hur/.va/.i
l 'c, iločim jc \i-i-ina .luonslo\aiuiv ilolav-Jka in
poljcili'lska. \ i-inlai*-pa nt* si-jja to tako ilalcč.
• hi m- Iti Itilo t am na '-ni strani Imli italijanskih
kini'!n\ in tli-hivcc\. po ilrnui p:i juiroslo\anskili
i/ohra žpiici-v.
Ital'ja jc kijuh nii'1-riji niiio'.'ih slojev nje
•'ji prclti\,-i^sl \ ii 11 1 ii kliisičnc in niotlcnic
! n1' tu. Nihče in- ho itnlijiiuskeiiui uaroilu oili-p
Ua' velikih sp. s lomtsli Vi- smejo se pa niti .lii
ilovniiiiiii oilrpknti. l/.olirnžpvalup prihkp s.i
*a Italijane Muli \ Avstriji stokrat
iij»«»«liit-jš« mi ur /.i .luuoslov am Tudi v povseui
'•isl ill juuoslov niiskih kr.ijili ni«o imeli Slovenci
in Hrvatje m /n«!ii.ji **3is popolnoma svojih Sol;
.!rr s<» n|)|ii|i obstojale slednje šole <priltliy.no to,
• 'r Ili'j'i Si lnnt|> \ Aim riki . jc rein vrsta
I»i-«*« I in <'1 < i \ |>r< ■ lit \ a la \ m-inšeiui univerze in
i< iiii'n i \ i»o\e - ni|. sii \ ii\ st rijski poloviei mo
"li •' d*!;ova i *• nemške. A \ «•:;«Ini- mi produci
'""Ii '-i • • 'I«• M;i polju ziiano-ti, iznajdb, timot no
i i in lilt nit hi i . ki Iti uživali svetovno slavo, ee
111 -'i 1 • i'•"« '.ii!" ili In ue/.nanu drugim narodom,
vrl* i i-«i .1 n ». -,|i >\ii 111 ime' i svojega polit ieiiega
/iv 'jenjn in je o ■ i • i i j kdo vedel /ji n j ili ini«'. Na
rodii. ,i j» po rod i I K i an.i«"-«-\ iea, Vojncviea, Me
st rov ii',-1, 'IVolo.i an k arja.Županeien.< iroluirja.Ber
nekiija : 11 itIo viMo iliintih. katerih del« so siro
''on ••ivilizi' iiirinii svetu mi njeitovo škodo iz
nubljemi. oi|r< .iii i kulturo in kulturno sposob
nost. ji ^iiK šno. n:l»i blag i/rji/. Ta "ne
!. ui: urno*) !ii bila /«»11» prisil jena protvpua zn
aneksi jo.
ZASTARELE DOGME
Z.ili <hi so \ uolovili kroirili Italiji- ši- zelo
živ. stn-e politique trndieije, ki tehtajo dežele in
tiiiioilt ;.it mrtvil blago, i la Iii ustanovilo "poli
tiriio ravnovesji. Napenja si- vojaška modrost,
• I v 'ii i-' ''i* najhujše "strategii'-ne meje": iseejo
n< " iiiiirinistir-ni ključi" vse to. kakor da so
•i -i mi s vet11 razglašena Wilsoiiova naeola 1»'
||• "t \ i i-Ni-ile. kaki-r da uiniajo države jiri skle
pauju sedanjega miru skrbeti za nie druzega
kii.x r /a vojaško geografijo in pripravljanje z«
I>ik|oiV* vojne.
( >nio Wilson.All uiuVIa prav razumeli —
in mUlii-io. >111 smo jili ledaj je stari diploma
ti "'ii p' i 'i-ip poli ieiiegu ravnovesja /.avržen; te
daj uioiiiio uživati mali narodi enake jyaviee;
tejlaj morn Idi i pod I nun novega miru pravičnost,
ue pa jHilit irtm profit na matematika. Naloga mi
ru ki V* pff-il ti'iinii. je lTsiiev »porov, odstranitev
starih elementov razdora in prepreeenje yovili
i 'iMiieutov. Ki bi sensoiaa povzročili novo vojno.
Ta načela morajo veljati tudi v jadraiiskeiu
primorjii.
INTERESI MIRU.
Ani''.:siju Dalimu-ije / devetdes« timi mlstot
i juuos n\anskesrn prebivalstva ne more imeti
drug« ga iiauieiia, kakor da l*i Italija popolnoma
ovhidaln Jadransko morje in I »i >«• tako ustvarite
uove Dnrdaiiele. IViklopitev jugoslovanskih
krajev k Italiji Iii ustvarila med ondolnint pre
bivalstvom nepomirljivo nezadovoljnost in Itali
ja Id dobila problem, ob katerem si je Avs;rijn
skrhala /obe. i « f
Ne ie v našem, ampak \ -»vetoviiein interesu
.je. da se to vprašanje pravično reši. Uotovo je
spojeno > težavami in treba bo kompromisov. Tu
di Slove >ei imajo čedno število svojih rojakov v
Italiji, a lii-nešfkem. in teh uajbrže ne dobi .lu
yosl.iv i ju. Zadovoljni bomo. če jim Italija onio
•joei svobodno rabo njih jezika, šole i. t. d. .lu
sroslovuni bodo pripravljeni dati Italijanom, ki
ostanejo tia juuoslovnilskem ozemlju, vse garau
••ije /n iiai-ionaliio eksisteneo in razvoj. Ali kom
promis mora hiti rezultat dobre volje itn obeh
straneh in itjeira podlngn nnjveeja dosegljiva
pra \ ieiiost. tU 11
ii :<-lt v pritšn ii jih se sedaj vodi boj. Stvar n i
tako obupna, knkoi se mnrsikomu zdi. toiln resna
j« lu treba ie pridnega, požrtvovnlnega. pošte
nega dela. da se prepreeijo napake, ki bi lahko
ustvarile nevarnost novesja vulkana v Kvropi.
.luuoslovn ii »e pri tem za naša jo na Ameriko,
kiijti naeela. ki jih je slovesno proklainiral pred
sednik Wilson, se v ieniajo s tem, po tVnier hre
pe >e .limosloVil ii. ' e se uveljavijo ta luieela, ho
mir ob .Indrn iskeni morju /ugotovljen.
Nova delavska stranka.
\ Chieapri je hi I v nedelj«* storjen korak, ki
lahko postane zelo važen, morda «•*»!«» odhx'ilen za
bodočnost delavstva v 1«>j «lež<*li. Chieago Keden:
tion of Labor je t etra dno imela zborovanj«-, na ka
terem ,je bilo okroir tisoč deleu.ilov rožnih stro
kovnih orgranižai-ij, katerim je bil p« dan pt*>d
da se ustanovi Delavska Stranka (Labor
Party) na podlagri programa, ki obloga v trbiviH-m
hIw1o«V toeke •
Program.
1. Neovirana pravica debiv«*ov. da se oru.t
niti rajo.
2. Demokratična kontrola industrije in trgo
vine v interesu splošnejra bjaprostjlnja, izročena ti
stim. ki delajo z rokami in možgani. in odprava
avtokratienejra gospodarstva mI strani sebir-nih
privatnih interesov ali bimkrati«'ne vlad«-.
* 3. Osenrurni delavnik in štiriinAtiridoset ur
dela v tednu v vseh industrijah z. minimalno mez
do, ki mora biti tako visoka. <ta bo delavec vzdr
MVal svojo družim* v udobnosli. nc da bi bilo treba
delati materam in otrokom, in da si od nje lahko
! prihrani za stara lota in mu zidostuj«' /.a razv«*- !
' drila in po«"il«k.
4. < >«lprn v.-i liro/posolniist i n ii m. <I;i sc t;i
Inlizira induct rija in «l;i se «»1» i"iisu •_r< »<]»«»• I•>.(• t v .t
pritiska i/.vršnj«'j<» > !jhIiui «l< la : v'rinit hišo*
pogoz.diijo in kultivira svit, rnzvij«'j«> privi:• ni !n
i \«»«ln«» cest p.
.*>. 1'opolna «•! iti kopi a v in »nI ži-ii«- in moža n;i
«1**1 ii in vladi. popoln;« volilna pravica /,i /.»•in« in
enak«' mezd«1 /a ži-ne, <"•<• opravljajo omiko doio.
t». Takojšnj«- /nižanj«- živi jonskih stroškov
«lo pravieiio mor«'. •
7. neiiiokralizi"anj«* poduka \ javnih š«»l:ili
j in univerzah s sodelovanji-m dolav<-o\ in or^rmiizi
1 ranih imitolj« v.
s. Nailaljrvjiiije /avamvanja vojakov in mor
narjev po vojni: rnxNirjenjo takojrii zavarovanja
po vladi in brez «lo!>i«"kn na \s«- ži-nskc in umsko;
ustanovitev v la* nepi zavarovanja proti iioz.{rodaiii
! in boleznim in za \ imolok. ki j«- podvržen z.atii
j lovanju. .
0. I.ik vidaeija \ sejra državnega doljra y. dav- !
kom i in vse i|o< lšrinr nji« | $11)0.000; ee je put rel»a.
Haij se naloži so poselo-ii davek na ospIm1 in korpo- ;
riieije, ki s<> pridobile hoirastvo / vojno ali na drnjf 1
naein. pi-ofitarst \ a : tekoei vladni t ruški naj se kii
;ejo s stopnjeval je naraišraijneiin dnlio.lniiisk i m
davkom. /. .lulnnlki i/ državnik naprav in /
l.jišriiini ilavkum, ki mora I >i t i lak. <la spo.llmja k
pr<«Iiik«• i.ii in je ne zadržuje.
10. Žele/nie«. pa miki. živinske staje. žilni
e|e-v^jj>«rji, velike t ržniee, hrznjav. telefon in \ se
drujre javne naprav.' naj postainejo splošna ljud
ska lasi ; ravnnlako naj postanejo javna imovina (
vodne sile in nenlidelainn zemljifteai. <la se na njih
naselij,, .lomov pi-išedši vojaki in mornarji in i/
vojne industrije odpnšeeni .lelavei.
I. 1'opoln pnvratek vseli polil ienilt prnvie
svobode govora, tiska in zborovanja v najkraj
šem easii; odprava vseli omejitev vojnesra e»»a
! jdfde na izmenja vanje idej <• pihanju med sknpi
nami in narodi ; prostost /.a vse osebe. ki se nalia
I ja jo v ječi, ali so obtožene, kur s«, vstopile za de
lavstvo :ili so |t;i pat riot ično zahtevalo, da so jim
in omeji s\iiliii(lii. ki j i in jo mii-iii) t i nt ustava.
I'J Proporcionalno zasl opst vo delavstva pn
i"|.|iini|i glasovih \ vseli vladnih depart montih in
\ vsj>|i vladnih komisijah /a demnhiliziieijo in re
konst i ukcijo. IViznanje principov unionizma pri
\ | *«»>>1 si \ lj<*i • J11 vojakov. mornarjev in vojnn-indu
strijalnih «I «• I ji \ \ pri «l«*l 11 \ n« i i-n«aiii časn; delav
ski depa 11uioiit naj se |>•>«!pii-ji in m/širi kot jrlav
na naprava za <l< •!«».
|:{. proporcionalno zastopstvo delavstva po
njih številu \ armadah, mornaricah in delavnicah
\ sc'_'i< sveta m i mirovni konferenci. in naj so i/, fe
;ra rodi kakršnikoli mednarodni tribunal, naj ho
v njem zastopano ameriško delavstvo po predsed
niku " Ameriške delavske federacije" in takih de
legatih. ki jih delavci določijo na demokratičen
način.
II. V dopolnit e> I i vre narodov in da postane
orodje mednarodne demokracije uspešno za člove
štvo. naj se ustanovi litra delavcev vseh narodov.
iKonee na H. strani).

Proletarec. [volume], November 20, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 20, 1918, Image 1 About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??

Connect with the Library

Find Us On

Subscribe & Comment

Download & Play

Questions

Proletarec. [volume], November 20, 1918, Image 1
About Proletarec. [volume] (Chicago, Ill.) 1906-19??