Newspaper Page Text
I PROLETAREC I LIST ZA 1NTRUESF. DELAVSKEGA D LJI i> I M IZHAJA VSAKI TOREK. I • IjitUiik in Ixitajatrlj: ——— P Juyosiovanska delavska tiskovna I drn/ba v < hit-ago, Illinois. Croinini: Zn Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 za pol leta. Za Evropo ||2.r»o za celo leto, *1.25 za pol leta. r glasi po dogovoru. Pri spremembi bi vališ.'a j« poleg novega na/naniti tudi stari naslov. i Glasila slovenske m fanizacije Jucoil. — socialistične «vric v Amcrtki. — 'se pritožbe clede nerednega pošilja jo Bata <n drugih nerednonti, jo po-1 šiljati predsedniku družbe V. UdnvicS, 1844 So. Racine Ave., Chicago, III. PROLETARIAN j Owned and published rvfry Tuesday by Soulh Slavic Workmen's Pub. (o., Chicago. Illinois. Subscription rates: United States and lOuiada, $2.00 a year, $l.ou for half ,year. Foreign countries $2.50 a year, J $1.25 for half year. -: Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «008 W. 31. STRF.F.T. CHICAGO. ILLINOIS Telefon Lawn d ale 8157. | GOVOR IZ PRETEKLIH DNi. Dni ;iI. prosinca, 1. in 12. sveča nn IJtOO jo imela jugoslovanska mi cialisiičiia stranka svoj sedmi red ni zbor v Ljubljani. \< koliko spo minov na t it kongres, ki se je vršil v skrajno kritični dolu. je prav v sedanjem času nnimivili. Soilruji Ktbin Krisian je imel referat o političnem položaju. I/ njegovega govora, /a kat« r« vr.i mu je zluir po daljšal d oloeeito 'govorniško dobo. eitiramo po -sti i .iirrafiencm zapis nikft: \ zadnjih dneh >* ji* iz\isii dogo «lok v visoki politiki, eejrar povile diee čutijo avstrijski narodi še zdaj hudo. a jih bodo /al. š. boj člltili. Avstrija je . Vivnl« do slej okupirani deželi l.osiio in Her cegovino. X v i idil. i se j«> to zgolj i/ imperialističniii in dinamičnih na menov. Avstrijski kapitalizem si je lioiel ustvariti kolonijo, dobič karski intend kapitalizma tiče tudi za t eni korakom. Danes je a neksijii gotovo dejstvo. Zaradi le ga nam ni treba pozabiti, kako brutalno in nerodno je Achreiitlia lova diplomacija izvršila Mvar in način si' mora obsoditi. Nc more pa tudi 1 »it i v-eeno. kaj se /-.stali z. I »osno A\ «iri.ji, ji- spo znala, da s«- more aneluiraiiih de žel zapostaviti Ttirei.ji. ki je vpe ljala ustavo. pa ohljuluije llosiii r.oiisiitueijo, teda tako. ki jo pra va karikatura. S svojimi kurijanii lie.Št evilnimi virilisti in / razdelit A"ijo volilee\ po verah je ta ustav;] neverjetna pokveka v <!:»I»i. ko i mat« Avstrija i'i Tureija splošn« volilno pravico. 4 e je 1'osna zrela ila j<> monarhija anektira. mora i »i ti tudi zrela. • o«llo<*iijt* njen 'ta rt d sam o SV'»ji usedi. Protestira mo tore j p;*.' t i ustavi, ki !»i l»il«i Zffolj pljisf za absolutizem in z.ji t.rulalrr.ii JMsje in .zkorišeatije •!«• lavneua ljudstva. Rešiti se bo moralo t li< I i drž.av noprnvnn vprašanje I »osne in llei eegovine, ki j«- zdaj ab-nrdno. Ka. Kamerava Avstrija, kaj skupila vlada, je še sveta tajnost, najbrže tudi za tiste I a k t or je, !;i } • i morali vsaj sami vedeti, kaj lioeejo. V sle«! anek.sije je 1'osua poklala del Av stro-Ofirske, a niliee ne more pove dati. kakšen je njen prostor v novi domovini, pa tudi nilr'e ne more zdaj pojasniti, razmerja eelotnr monarhije. Avst ro-i larrska je po liagodbi dualistieiia. toda v njej imamo zdaj faktieen trializ.eui; Bosna-Ileree<roviua je del dnalisti eno eelote. pa stoji izven obeli de lov dualizma. Ona ima zdaj z. Av strijo in Ogrsko skupne zadeve, a lliheo lie ve, kako jib ima reševa ti. Dejansko imata o njeni usodi odločevati oba dela izven nje. a vsak zase in teoretieiio je prav lah ko mojfoee. da odloei vsak d rima ee. Delejziieije rešujejo zadeve ee le monarhije, torej tudi Itosne in Horeejtovine. ki pa sama ni zasto pana v deleijaeijali. 1'ovsod torej sam t nasprotja. Za rešitev iz tega Irafjikoniieiieiia vrtineii je pa vse polno naertov: vsak si napravi svojega. seveda sebi \ prid. 1'rvi so prišli .Madjari. ki sklieujoei se na davno pozabljeno vlado nad skoraj initoliškim kraljevst voni Ramo. zahtevnjo llosno zase. I*a tudi Avstrija bi jo rado dobila. Tretja ideja j«1 pa t rializem. usta novitev pijrosl:»vanxke države k«»i 'ret.jena faktorja v monarhiji. Tu '■ /anjo pa so razlieni reeepti. V I'rankov ti. pr. je vi s drugačen ka kor Krekov in Stadlerjev d rttga <"i'ii kako;- PribiVvičev. Večinoma porabljajo vsi. d« so dr/.n v o ne u ftvarjajo z resolucijami in tudi kranjski deželni zbor. kjer smo sli šali zanimive reminiscence o l"sko kih in m P.elih Kranjcih. jo plezal s svojo t riali-l ično • t•> po prav visokih zvonikih, liotuvu je par, ■1a posegu anrksija narodno prav globoko v interosr Jugoslovanov in prav mi ur moremo i^norir.-ni vprašanj«. Nočemo sc varati, ve mo. da ho končna rešitev ilela ra/ličnili in nasprotnih mori: vr tno. da bodočnosti ni v sedanjosti.] Moramo si pa hiti na jasnem, kaj ] hočemo in kitko naj posegamo \ razvoj. Vidi so pa, da so tudi tu kaj težave. Za tins je inerodajno narodno načelo, ki je izražen«* tu di v hruški resolueiji. dočim vidi mo. da je boseiiska socialne demo kracija. ki se je pravkar ustanovi la. sklenila resolucijo, zaliti v.sjo čo "avtonomijo I lov tu- v />. e-i av sl ro-ogi-ikih avtonomnili <!./< ". Lahko je razumeti, če se zair.cvi taka avtonomija za prvi i'iiv da dohi narod v Kosili sum priliko. odločiti s\ o jo usodo. Toda 'it •joče j«*, da l>i trajno ena sorialno demkratična stranka zagovarja!;, deželno avtonomijo, dočim zahte vajo drtige narodno. Treba je i' - rej dn sc sporazuniemo glede o; to. Na takem sporazumu s., i<i'.• > - - sirani tudi .lodrugi na Hrvat-kcin. pa sc mora na vsak na'in p*«i-' . i pot. ki vodi do ujega. t 'o priznavamo narodno načelo, pa ne mislimo samo na današnji dan. lahko spoznamo, kakšno važ nost ima aueksija za vv -lii^> vatic. pa tudi za Slovenec Nolu t organizem, pa tmli noben narod nima večnega življenja: če ;>a iz liine, se vendar njcijnv zaroii n> izgubi s sveta Narod take kultu te kakor starogrški, take moči kakor rimski, je izginil; nis.i pa izginili potomci »larili tJrkov in starih liimljaiiov. Največja „i> nost ne more misliti, da je edino slovenskemu narodu določena i/ jema. Tudi 011 je poilvržen mi' preiHenljivim zakonom pri rod« Ni pa potrebno, da ''i zaiu-scl po toniee naroda slepi slučaj hogve kam, temveč tako/vani usodi se labVo začrta pot. če ve hoče in če sc poznajo zakoni- Pameten člo 1 vek gotovo ne misli na to, da bi se enega jutra z.fnulili v ■>? Sloven ci k<ii Hrvatje ;>ii pa nasprotno: lahko sc pa pripravljnjo 11st bodo či celoti, i»i po.^1 iiir i>i» /avedtu-oi delu laliko laka. kakršno hočejo dotične narodne skupine. Tudi jezik se razvija ; saj vemo. <la Slovenci danes iif govoiv ia:o kakor so govorili \ osiiu hi ».tol» • ju. V •"»•m naj !ii l>ila nesreča. l«i nc razvoj po možnosti reguliral \ smereh, ki < 1 izo k cm inn «• i I j 11 ! Y dobi, ko nam vsa dcjs va priča jo razvoj v velike skupino, se no ■ la ta 1 o 1«It-1n-a viajiti v življenju narodov. In sorodnost jugoslo vanskih jezikov je preveč oči \ i« I - na in predobro dokazana, da ne i•: spoznali, koliko večja ji- korist, če zraste \/. posameznih delov ve lika skupnimi .kakor pa ce se vsak del prejalisl^j izgubi v tujih. Suiejemn se "planinskemu lirvni stvu',, •*illirsfvii i. t. d., tu li i nemoreuio ogrevali za veliko 11r vatstvo ali velikosrlisko hcueiuo nijo. ampak kulturna skupnost j vseli jugoslovanskih plemen. \ kateri I ti bila Slovencem odka/an na prav važna vloga, ima pri rod in- temelje in življeiisko mor u r je vredna našega dela. K svojemu referatu je poroče I valeč med drugim predložil slede ' či dve resoluciji: a. Sedmi zbor jugoslovanske mi i eiallio-dcmok'ral ične strank«' izre j ka, da je aneksija llosue in Herce govine zgodovinski fakl arcom pli. ki mogočno posega v politič ne interese vseli Jugoslovanov. \e da I »i se zlior motil <i imperia lističnih namenili in dinastičnili interesih, ki so \ idili avstro-ogr sko vlado in obsojajoč diplomatič ni proces narodnosti, ki je prov |/roeil prebivalstvu države in /la sti delavst vii ogromno škodo ter nm žuga /e z novimi, zlasti utili tarističnimi bremeni. smatra zbor aneksi jo za gotovo dejstvo, ki ne sme služiti vojne željnim litijska-1 čem, pa za to z vso odločnost jo < protestira proti vsakemu poizku su, kaliti mir. naj se pojavi ja tako ščuvanje kjerkoli. '/. ozirom na to, da so z aneksijo prizadeti vitalni interesi vseli Jugoslovanov, ki pa iliso imeli še nobene prilike, pre Iresti skupne interese in se -«pora-j zumeti: z-ozirom na to. da gre ofi-j eialna a vsi ro-ogrska politika za unii'enjem saumodloecvaiiji: \ I'.o vni in HerecRijvini živeeejia na-j m. I it prav tako kakor usiulih ju goslovanskih ilolov: z. ozironi 11a I <». da v proiexir.ijo t u.j«• ton.Ion-; <•«' na škodo «loma"-e«;a preUival-' stva v Itusiii in I letvetiovini in ua ' škodo .1 ui;oslovaiiov sploli; z. o/i voin nu to, <la se zavlaei uve«|lm ustave v IJosni i • i I leceyovi ti i in se kaži* uuiiicn. popm'-iti oltljuU Ijcno konstitiuijo v reakeionar nein zinisln: Z.dr. eva zlior uve«IUo ustave /a 11* is 11 • * in I li ■ v i 111 > a najširši deumk ratii'ni ptnllaui. • I;• si' oiuo uoei ]»i ii \ i i Ta/ \«• I j * • n»seiisk«i. luuveyov -.kt-u.i |ii el>i\;iIst \.a. I vrševalnemu o«IUoru uarot'-i. zbor, i la poišre sporazum / osta lin i priza«lctinii. predvsem jugo slovanskimi sorinlim-deuio •ra it ieuinii strankami. vštrv.si nnvoii i stanovljeno so«*. «lem. stranko v l>.,»ni in Hereeyov iui, \ svrho 'skupne kouterem-e, i naj nmo tjoei enotne sklepe in enotno tak tiko <• U • le na vprašanje. i izvi rajo i/ «lejst \ a an« k sij«-. b. Sedmi '.rimi* juI«»\ansk« sne. ileni. strank«* izreka, «la slovenski in hrvatski |in»le aria t v Avstriji ne more neintrresiraiio gledati, v kakšne ra/nfPre tlaei njihove najnižje sodrttjfe n." lil vaškem in \ Slavoniji omloini protiustav ni nasilni, naravnost iok vi/.iior ski /istem ti<• • ue vlad«. '/. naj j vcejim oijoret njeni «»;».i;i z.Uor lirutalno, vsako zakonitost predr zno zasiiieliujo.-o preganjanje ne dolžnih ljudi, m j( uajnoij ;riee je«' oznaeeati / IteXUsliMtnO llhtOŽ nieo nad tako/viuimi "vilri/.da jalei" i s 11 i \« ■. i i u ptvdloyom smrtne obsodbe nad morda prevee entuzir.stieninii ijud: i. Socialni de iiok i ;fiji Ilivat skeni in v Slavoniji. i se '» »juj** na jodloeiieje in tla jdosi« dneje proti tenin sistemu iu /e tudi o stalim sira ikam edino rešilno pot. i/i«!.. /'•«•! .svoji najtoplej še simpatiji' ia s ,.j. Ur« zpoiroj tio si:i>laš.l 'Ji V !i'nl ' Kiju '•lie res.iln i ji v-.- i.i i soglasni sprejet i. I FIZIČNE POSLEDICE MEZD NEGA ŽENSKEGA DELA. t Moj Žellstva /a glasovl»!l je jo upo/oril mislieo liti i .i/iui vpraša , Ifjil in proMoinc ;i .>• n;iravnost :ii'-i»j» /.«•: k u.i M •i^i' preiskavv v.t sieor dognalo, • I;l ne piiUlcliijo di'l'je delovne in- v 'i. \ ;i rn ji ii in ji-i ii- :.li i it" ilo lire» • ženske. toda niso m1 i liavili / vprašanjem. kakšne i»«: slodioo rodi mezdno «!«•!<» pri žen skah. ki lineejo listi matere /.a govorniki ženskega de .i 1 flijo <!.. ni res, <l.i i»i i nolo mezd no delo slaho pi.sledire za ž.i nske in prito/lio u In It* >.la ili lizn'iiih viisov ženskevM liilji 11 :i »•! izoli rano in neosnnvano. l>aljo pravi jo. tla /> nske /.» ml nekdaj oprav Ijajo i>ln dela, /a katera sedaj 11 > i > ia j o mezdo <Mkar se piši zgodovina, »H ini.o de ia le piv ju platvu. p- i vIjal< hrano in j pn Mašalr druga '•remi u;. K lina razlika mod • t < -11 • • >t \ proti - 'i Ii »'.t i in sedanjosti jo pravijo <ln poprej so ženske ilolalo vsaka na svojem (lomu, .i so-ljij pa delajo ".kupaj v tovarni: individualno • lo!o jo postalo kolektivno. Žtii ske no otiniajo moškega «1« lil za to k or so narav slaiioj.š* I'roj jo rosnima, ilii moški silijo v -žen ska ilola, > ti m iii. predejo, :kr jo in šivajo. Delo \ tovarnah pa ni nio slahšo i/ /ilra vsi vonoira in j higijouioiiega sta iišea kakor jo ženslto 11olo iloma. pa naj lio do la >n i k dolu: ali krati k. Za prime ro naj služi paralelni argument, • hi škrlaliea ni nevarna bolezen zato, ker ni bol j m varna kakor I kozo. Pako pravijo zagovorniki že.i skega dola. SvoI».mIiio jim! Ali ro je rostiiea, da je mod ntoskiiiii in I ženskimi dolavei v pre<lihiieali I lioniliaž.a v južnih državah našo i republike na vs.ikili sto liolnih moških i:.0 liolnih žensk, dnljo , i-e je resnica. kar poročajo pod porne orga nizaeijo v Angliji, 1'Vaneiji, Nemčiji, šv iei in v Av striji, da žensko so linij podvrže no iinlnstrijelnini liolezniiii in da dalj časa holehajo kakor pa mo ški: če je ros kar poroeajo zdrav-: niško avtoriteto, d« jo 4U oilstot. Oiiiožeiiih žensk, ki so kot deklo-1 ta delalo v tovarnah, liolnih na plodnih organih preden dočaka jo trideseto loto če jo Vso to ros in š t: s t i s t i odločno trdijo, da je rcsniea potoni jo tovar niško delu za ženske bolj škodlji vo kakor jo pa iImiii.t'o delo l\a ilar se delo vrši proč oil domače-1 •4)i ognjišča. tedaj se navadno liojavijo novi dementi \ takem delu in i i so nevarni. Doma j«* že na pripravlja In surov materija! /a prejo in 1 kanje. Wako tako de lo je zahtevalo spremembo pro stora in pozicije. V tovarni jej drugače. Tovarniško tlelo je takoj razdeljeno, tla v»aka delavka vr ši le majhen d«'l istega vs!ed česar! mora stati ali sedet i vetlno na i-; steni mestu. Kjer ni gibanju pri delu i• i kjer ni sprememb, tam se delavke kakor tudi tlelavee iiiiilu poloti eiiakoineriiost in o | kostenelost, ki povzroča mrtv ilo. Ali to še ni vse. Število strojev, pri katerih delajo ženske, je ne S prestnuo večje in večje in rav no tako je večja iu večja hr/.ina de la > stroji. 1'oscbno v tlelavnieali, kjee ve plačuje delo oil komada, ja naglica nekaj naravnega in posledica je napetost živcev in mišic, iVsnr ne poznajo ženske t pri domačem delu. Čeprav dela žena ali dekle do ma od zore do mraka, vendar z.a more Vsak čas nehati, kadar je i pol rehna počitka a i i kadar in to jc velikega pomena jo po padejo telesne potrebe. V tovar ni pa ni te svobode in rezultat je • tla vrsta bolezni. Ivaz.euteaa ima /.eiisko telo svo je posebnost i. ki si> ne moicjo ta« ko lahko prenes i kakor pri nmš iiem Na primer moški lahko sto ii na nogah po cele dneve iu pri tem ne trpijo njegovi notranji organi. Drugače pa je pri ženski. Kost ženskega členka in kolena je premajhna, da hi doluo držala veliko težo telesa; ravnoiako jc mišičevje ženske noac veliko sla botne jše od »loškega. \'-let|leaa je vsakotlelo, ki zahteva, da mora žen ska stati dolyu časa na etieiii mestu, zelo škodljivo, kajti v ta kem sluenju se iln'nvl:a na* adim nagiblje nazaj, da lagljc balan cira težo telesa, a to je šc holj škodljivo. kajti v takem položaju sloni vsa teža na tistem tlelo tele sa. kjer sc nahajajo spolni in ;»lo tli I ni organi. Navadno s. torej ! zuoAi, tla tlekleta, ki dol»o stoj« pri delu, tle.be ■> časom stisiije nošt organov, kolikor m- jih naha ' ja med sklepnimi kostmi pod lii-i»■ Itenjačb. Zlasti je lo gotova posle dica pri tistih ženskah, ki pri sto jenjtt podpirajo telesno ležo /da z eno in ztlaj / drugo nogo. Ta navada povzroča /.ože vanje - U pnili kosti in to st> doiiiija toii »t lag:je pri dekleti'', ki še niso pov sem fiziolouično razvile predel začenjajo z tleloin. l'o\ pi-friwi slums' reških do hiveov j i- iin * I J.'» in :>41 «>t • >i 11 povpreeiia starost ženskih dolav . jo p;i nidi li> in "J" lotom. Let;! HMhi mi našteli 11<><I 2i let <»111 me« I \ s« • 111 i delavkami \ /.edinjeiiih državah. V svilopre dilnieah in svihitalnieah ter \ to vjirnah /.;i pletenje jo rjivno in liko <l< klet mod lii iu'Jii lot om kakor jo vseli n>iii!ili delavk njnl 'J! lotom. ItiMiii'ii jr. • !;i voeinji dokll't lie obelili slilhill posledi' t< v«rniškr»ji • li'lj? <i«>Ul«*i- ni. št mlado, nunsko in dokler <l<lajo I'odi iiainra .jili kaznuje r- i in o pusrij.i delo in v oiixi/ijn Todaj pridejo I'.i <l.-i ii \si i if '< lost <1 i ki p« k v ji r jen ill oryaimv liolczni ii.i materni'-i mi nokaj njivadnci!a Monšt riiiii-ijji (iiu'siM-iio perilo > j« neredna in boloea. Šo hujše pa pride, kadar •_•••' oinožeiiii ženska Zopet nazaj v tovarniško d»|o. X iKociiost \ t ji kili raziiit rail jo /a njo volika muka in v množili sliioajili so pripeli. da jo hodoea 1 mat i v lov ami *o par ur proil po rodom. ii,a kar no lioloeine toliko vooje. I'roil porod (otrok prod ra vnin i je pri tovarniških delav kah nekaj na vndnejjii; raviiotjiko so i toški porodi s pomoejo zdravni ških inštrumentov v veliko ver jem številu pri tovarniških delav kah kakor pa pri /enoli. ki no o piavljajo niezdnojra dela. 1 l)o sedaj som govoril sjiiiio o delavkah v tovarnah. Tod« niso sjiiiio to mezdno delavko. l<i trpe na stojoiijn. Lopo obloeona deklo t;i \ inodoniih prodajnlnioali so obsojena na isto trpljenje. Zakon \ sedemintridesetih državah sieer zapoveduje, d« morajo bili stoli /a prodajalniearke. toda do da nes še ni /akona, kateri hi iz vedel prvi zakon. V umouili in množili prodajjilnieali volja pra vilo. dii morajo proda jalliiejtrko stiiti eoli <lilli na nouiili, kajti v tem položaju d« "lepše izgleda jo '' kakor ee hi radi tesnih pro storov zii produjnliiimi mizami,| kjer kjer so teško gibljejo in so prisiljeni' kreiti in držati ude v nennravnem |Milož«jn. To zopet vpliva j«ko sliilm na plodilno or ' {jane. Druga poslediea dolgega stajanja je 1 m I i razširjanje in petost kl'Vllili /.il Mil nogah.kar |M)v/i'it«*a priti-k na živee in spravi v no rod • »--t;i'«• 1*1111 k«-?j«» te lesa* Dolgo sedenje na 0111*111 :::• ima ravnotako sl'ihc puslodiee ka kor dolgo stiijon.il*. Ti'losni'Ki! "i lianja ni in rozul'nt je. da oslabi jo pljuea. Ivi noinorcjo veš izloče vati gotovih strupov iz telesnega sestava. Kadar niso pljuča \ ro 1111. prisiljene so ledviee opravlja li v«1«"- <l( iji, ji to i 111:1 /o po i skoil ; I ji \ vtis n;; spolno in plodilno or i »lino. Sedenj«* :n<li povzroča kon- j stipaeijo ali zaprtje, kar se niar-| i sikoinu zdi liro/, pomena i/ prve-j ! ga, toda \ rosiiiei pa za more pov zročiti več telesnih bolezni kakor j katera drujja st\ n. Ta toškoča j«' t v veliki meri vdomačena mod do 1 lavkimi iz enostavnega razloga, kor nimajo svobodo glede svojih I telesnih potreb. Stranišča ali toa-j lotilo so'to \ prodajalniejih in to ' varnah so navadno redko, zane marjeno ali pre\oe oddaljeno; v milostih slučajih služi ena in ista soba za oba spola z revno progra jo. Kdo '»i se p>> eni čudil, da se delavki* - posebno mlada dekle ta — v takih razmerah in okoli ščinah odtujijo takim prostorom, se jih najrajši i/ouibljijo in se u pirajo p« n re hi ni**d delom. Veliko je prodajalni)*. ki no doxolijn vsinžlienkam ver kol ;iet minul za ikIsIranilov \ loaletno solni. IV drugih shionjih tnora delavka prej \ pii.šati pazni<*n ali eolo moškoua paznika. preden se sme odstranili .in v teh slučajih igra siMlill žljiv «,si pi erej vloge, tal.o da i.iarsikati" 1 Irlavk;; rajša pre trpi eoli ilan \ n znosiios i kakor da '>i povodala kaj hoče. To so razlogi inognee liaiial 11 i in -nuešni - vendat pa odloo ozironi na 11 j i ii o \ o zdravje. l'o sledii* 1 odpora p:oti telesnim j»• — treiiain je tišk.-; koustipaeija. pa ralizi ran ji* ali omitveiiost preliav ■ • 11 i■ 1 organov. abnormalna množina strupenih iz.lmV in, ki se konča Z Živeilo O||0!li Iglos! jo, pogoslo > vrtoglavostjo ii histerijo. Sedanje monk še ne i»i biio ta ■ ku škodljivo, 1" 'i bilo polioiii-uo • toda sledeče delav ko se morajo • navadno iišoaii s Irobulioni k stroji; ali I; mizi* To puv/.roea ah i 1 orinalen pritisk drobovja na plo dilne orna ne in posledica v pre mnogih slučajih so kronično ho • ifzni \ votlini med sklepnimi ko st mi 1 pel \ is. Spliilr |>i\ < i s•. sedenje in st u jciije pnv/.rnči pri ženskah 1 uii ! it, (In pnsiamju ah<n!utuu noru ; duv iiuc ii I i pit s.i njilmv i |»l« »d i 11) i ur»ani taku pokvarjeni. <l;i j«' i»• sočnost i'i purml za i j i veiika I ' HOV aillUst . Vadaljni faktor, U i ra/jda . delavke \ lerni industriji, je ■ nnimtuiin si I i cnaknličim.si in mrt vilu dela Na lo'esii >i'Of ur zapil* šča vidnih slodnv. napada p.i ,<• liku linij ihbi'vnu stalijo osrlie. 1 Muilciiio tovarniško delu no /;i iinlictnua čuta, nolieut'«;fl • .is, zanimanja jh* iznajdlji ve /t lijalnusti ud navadnega <!<• ■ laven »li delavke. t'luvck dola vo i dnu i iin <lcln ii< :nniiilir*i)n hroz uri/, kuncu in kraja. In pa dajo sinil viis inn/^aiium. Kadar člo M-k vpuraldja le en dol niožga ;nuv. pusiaiiojo celi nin/.jiani linij ! ulični i ji vi in manj spnsnlnii /a 11-/je dlišcv nn delu. 1'nslcdica je iz kusil nolnst misli i i iieiiavadim iskanje se i/acijo. Tesna zv< za živčnega sistema /. uslalimi tclcs iniiui funkcijami vpliva,, da \ leni J slučaju tolosr.e liulcčino hitrejše najdejo m Nov v i»iii/<ianili. \ Muiiuluiin dolu i 11 a pa št' drugo lešknčc. V indns riji čipkanja mo ra deklica dandanes paziti lia de sel iijcl liamestu ene. \ delavni ca li s .šivalnimi stroji naredi igla 440 \ hotlljajev v eni minuti' <> peir.luiica stroja niura spnznati pni traku svotlnlio na iali, kodaj sej ulrga nit in kotj.ij no vhodo na pravem mostu. Večini paz.nja in napenjanje uči pri toni puslu silim iškudujo učem in živcem. Vtekst iluili tuvarnali se votlim j 'linij množijo stroji in nperaturice' lnuraju vedlin • »olj 1 m 1 i 1 i m"i. \ : velikih liskarskih pndjot jih.I kjer iloklolnvo/.eju revije Imaira-j zino), se nnvndiiu godi. da dekle-i ta preinočejo v desetih urah 2."».-! (MM) iz.v imlov Največji dcinnu. ka teri v oni uči in živce, je delu ud knmada. Noprestana tinuju s strn jeni. iiinnntniin. eunličim delu, re dim isti prostor in ista nknlica pripravi kmalu slalmlnn in tudi krepku žensko loln dn živčnega izčrpanja. Ihiševui in fizični foliž sta tesiiu skupaj. Mišičov.io vsr-j kava nitroBOti in ustavlja nornli-* til izmeček, J;i se imenuje toksin. V normalnih razmerah «re tok sin mino svojo pot polom pi j ((•'• \ izdilmvauju io potoni led vie v urinu. < '<• pa mišičevje preveo do Iji, tedaj so toksin množi hitrejše kakor pa more odhajati. V t<*m slieaju postane toksin sirup in. mišičevje otrpne. Duševna volja sieer še pritisku /n delom, toda to trre na rnriiii živčevja- I'otiz »10 tin konea izčrpanja in posle diea jo Miirt vslo<l kemičnega sa mozasl rupljonja. Trudno tolo na vadno izdihava toksin v spanju na kar pride eilost za <l< In druir«' ••a ilno: če pa tolo nima nočnega počitka. todaj zamorojo izčrpano inisii'o upravljali I«' polovico nor malno moro dola. Spolni in žični sestav joniljota isto rodilu« elemente i/ krvi in sta v delikatni /vozi. <'o no loroj živci izčrpani, sledijo kmalu in <ii nopriliko \ spolnem organizmu. Živčna potrtost odpira stezo m štetim družini boleznim. /astrup Ijenje s svincem dolnjo / veliko j l»olj uničevalno silo pri ženskah 1 kakor pa pri moških. Prezgodnji j porodi so v leni slučaju neizozih 'na stvar, kajti ni misliti. d;: l>i /<• i na. katera vdiliava svinčeno pa ro. rodila razvito in zdravo d ». j Tako zasi rupljenjo m> v množili slučajih konča z neplodovitosijo. V tovarnah /a izdelovanje kon zerv. kjer >o vpora'iljajo razno 'kisline. trpijo roko in to zopet p<> mava k uničevanju. živcev. Ifav ' notako je v tovarnah za milo. Prah >n»i zrlo,- Prizadevanje h kašlju povzroča vnetje sapnika in pljučne mrene, kar polaga le melj jetiki. Vroča in vlažna de lavnic;- povzroča čo/.meruo polo tijo, kar slabi telo in daje priliko /a rovmatizetii. vnetje sapnika in • uberkolozo. Ovijanje loških i premetov in vi:« nje strojev z. no un pokvari splovila in rezultat je neplodo vit ost ali nezmož iosi porini. , < 'o l>i bil kdo pred stopetdese •: m n i leti pnrokovai, da žensko en krai ne bodo delalo v rudnikih iu zidale liiš. iti se umi bili smejali. Danes •>!edaino s pomilovanjem na i i s t o ease, ko »o žene oprav ljalo neverjetno loška dola — to da svojih časov p,» no vidimo? Ali so ne bodo i u^ili otrok otroci en krat ozirali s pomilovanjem na se danjo barbarsko dobo, ko na nii Ij.me žena i:i dekleta Ilira v to varnah. . ,1,11 Zakonodajalci bodo nokesra <In< |»i-c povedali žensko delo v indu strijah. Vendac pa žensko «!«• I«» m i ><> p it j odpravljeno, dokler se ne spremenijo |mxhirske razmere. ; i silijo ženo v tovarno. S!roji, ki so odpri. v i I i ročno delo, I»o<|o ms <|oii>( sti:i žensko operirisnje / mo škimi čim bol j se bodo ra/vijali v titaiiske avtomate, ki hodo o« pravijali bodoče tlelo. Žensko de lo v prodajalnah. pisarnah in \ .Mtlaii ><■ iio pa moralo ^mejiti na i krajši ^ in priti mora pml i.' ' ključno nail/ors', \o države aH ;družbe, ki ho narekovala poboji' za »lola\v« in dela\ i;«-. Mr V gozdovih na zemlji. Klegert je napisal v glasi jlu pariške geograt ske družin1 >.•! i 11 i m i \ o poročilo o stanju gozdo. . "i:i zemlji. On trdi, da je na vsej '»•iiilji !~>1* iniljonov 'nektarjev ' yozda, kar hi odgovarjalo skoro jčetrtiui trdne zemlje. Na jv< V* gozda izmed vseh dežel ima Iv ' nada, i' sicer •>!!."» miljonov liek i tarjev, torej precej več kot vs.-, , Kvropn, ki ga ima tudi skoro e »o tre;jino svojega obsejra, namreč ; :'•<>: 11 J miljona hektarjev. Tri č - t nine evropskega vozila pripada jo Ifusiji in Skandinaviji. hol.j pogozdena je Finska, ki ima polovico gozdov, kar se skoro hko trdi tudi o liosni in Ihrcc | itovini. l/med evropskih držav i ina Ku.vija "J 1 o miljonov hekta rov, Skandinavska nekaj čez 'J" miljonov, nato pride Avstrija, ki ima Iti miljonov gozda. dalj" Nemčija II miljonov in Franciji Iti miljonov. Najmanj gozda ima Španija, ker so uničili cele pokra jine gozdov, kar sedaj hridko ob čutijo. Omenjeno naj ho, da ima Indija *>0 miljonov hektarjev go/ da in Japan, <» katerem so večino mislili, da je najrevnejša država na svetu glede gozdov, ima celo '2-\ milj*.nov hektarjev. železniška uprava ne namerava znižati mezde železniškim usluž bencem, ravno tako se ne znižata tovornimi in voznina. Mezda, to vornimi in voznina ostanejo v pre hodnem času take. kakršne so. Ta zagotovila so došla i/, nierodn jnili krogov.