Nauki svetovne vojne.
("o bi bil ostal tak anarhičen s ist o m v velja
vi, i»i liila lahko nastala transportna katastrofa
prve vrste. Vlada je vzela stvar pod svojo kontro
lo, spravila vso železnico v enoten sistem in rav
nala promet tako, da je moral čim bolje služiti za
htevain vojne, vsled česar je moralo vprašanje,
kako se rentira ta, kako oni transport, samo ob
sebi stopiti v ozadje, in tako se je posrečila do
zdevno nemogoča naloga. Ameriška vojska je
prišla na bojišče v taki množini iu v takem sta
nju. da je bila njena akcija odločilna in je mo
gočno pospešila konec.
T veha je bilo vsakovrstnih novih podjetij, ne
katerih v ogromnih dimenzijah, na primer ladje
delnic. v katerih so je moralo ustvariti povsem
novo mnogoštevilno hrodovje in pošiljati ladje v
tako kratkih intervalih na morje, da bi se hita do
ba za dogotovljenje posameznega parnika pred
vojno zdela smešna. Vojna je zahtevala to morna
rico; koliko velja in vse, kar jt s tem v zvezi, ji'
bilo postransko. Zaradi cilja, zaradi potrebe se je
izvršila stvar, in izvršila se jo tako. da je napra
vita vtisk čudeža.
Vse eneržije, ki so se razvile lokom vojne, ne
le na naši, ampak tudi na nasprotni strani, eksi
stirnjo tudi \ miru. 1'riSle niso i/, neba kot novo
ustvarjena sila: le treba jih je vdlo in poklicale so
se. pa s.' je pokazalo, da so tu. .Mr. Hoover ni do
bil svoje sposobnost za organizacijo prehrane ka
kor apostoli dar jezikov o Uinkostih; njegova
zmožnost se prej ni potrebovala ali pa sr vsaj ni
mislilo, da bi bila potrebna in zato je ostala ne
plodna kakor tisoč iu tisoč človeških sil, ki ne
najdejo svojega pravega polja v -sedanji družbi.
Z..\ organizatorične talente je bila tekom voj
ne največja potreba. Naš družabni .sistem ni tak,
da bi imel take talente v dobri evšidoiiei; večino
ma so le tisti znani, ki se postavijo v službo ka
pitalizma Organizirati za profit je v kapitalistič
ni družbi važnejše kot vsako drugo organizira
nje: a če bi se poiskale organizatorične sposobno
sti za druge namene, bi <o jih našlo dovolj v kro
gih, v katerih ne pride danes nikomur na misel,
da bi jih iskal.
Hraanizacija pa ne more hiti v miru nič manj
važna kakor v vojni. Kajti organizacija pomeni
najboljšo porabo sil za dosego največjega uspe
ha- Organizacija odpravi zapravljanje sil in ma
terijala. <'e je v dobi vojne potreben sistem, ki
v/a me sovražniku čim več bojnih sil iu mu priza
dene čim večje težave, bi v mirnem času potrebo
vali sistem, ki ustvari lastnemu ljudstvu čim več
je blagostanje. Vojni cilji sn zahtevali organiza
cijo; za naloge miru je enako potrebna organiza
cija.
To n: nova iznajdba: toda preti vojno je bil
ta nauk premalo vpoštevau, izkušnje vojne so ga
pa sijajno potrdile. A če nnj v novi dobi, ki je
pred nami, ohrode izkušnje teh strašnih let. je
i
treba v naši družbi izpreinomb. ki morajo »eiiati
do teinel jev.
Kapitalistični sistem in organizAciju stoji In
\ nasprotju materijnlno življenji* soilaiijusti
sta produkcija in trgovina glavna faktorja. Orga
nizacija pa tii njiju podlaga: če l»i bilo oboje re»
organizirano, no bi mogla obstajati besna konku
renca. ki no»i v srhi ne le nevarnost za slnbejšega
tekmeca, ampak za cele narode; če bi l>iln pro
dukcija zadostna organizirana, ne bi mogli pri
hajati časi, k.i ni za najdražji denar d«>l»iti potreb
nega blaga, pa zopet drugi »"asi, ko so skladišča
prenapolnjena, »o tovarne zapirajo, banke pokajo
iti poplavlja panika celo dežele.
Kapitalizem pač stremi po organizaciji; ali
svet se ničesar ne boji tako, kakor da uu to
posreči. Srednji sloji se upirajo takemu strem
ljenju na vse kriplje. delavci, zlas i nezavedni,
»ku.šiijo delati Ovire, zakonodaj" snujejo postave
proti organizatoričiiMii tendencam kapitalizma.
Vsi ti poizkusi se pa zlivajo v reakcijo. Za kapi
talizem je edina možnost organizacije, da »pravi
kontrolo produkcije in distribucije v čim manj
rok. Koncentriranje \ tntstih ali kakorkoli sc
že krsti oblika j« < I ii i i način, da inoty kapitali
zem prilagoditi produkcijo potrebi in odpraviti
konkurenco- S tega stališča bi ibil najidealncjši cu
sam svetoven trust, ki bi ime! vse industrije, \ »c
poljedelstvo, vso živinorejo, \e. promet na mi
Item . na morju in v zraku v s\«.jih rok.!. Tak
tru»t bi bil centrala, ki i »i lahko poznala vse potre
be. a skrbela da so vendar ne bi nič izdelovalo po
nepotrebnem, laliko bi »pravila najboljši »i»icni \
transport in napravila konec vsej konkurenci.
Ali tak trust hi obenem postal g os poki ur sve
t,. \ »c »i le hi bile v njegovi službi, v »o človeštvo
bi 'lilo odviHi.i i m I njegove volje; i eprezenl iral bi
najpopolnejšo nvtokracijo. ki »i jo morejo domi
»lii i človeški možgani.
ltasvoj p.» pojde po vojni \ t«*j »meri, čo si
ne izvrši radikalna izprememba. Kajii koncen
tracija do popolnosti je naravna tendenca kapi
talizma. I'c »e Ustanovi liga narodov, dobi ta ten
denca še nove možnosti.
I.iga narodov so predlajja zato, da bi »e v bo
dočnosti preprečilo vojne Ali v< čni mir ni «m 1 \ i
«en od nobene zunanje oblike in noheno svetovno
sodišče ga ne moro garantirati. Vojno onemogo
čiti jo »ploh utopija. Dokler pozna človeški duh
uničevalna sredstva, jih bo lahko rabil. <> varno
sti miru se ho lo tedaj moglo govoriti, če ne bo
tehtnih vzrokov /.i vojno. Interesi ohranitve miru
morajo biti tako močni, da postanejo interesi. :,i
bi »e mogli realizirati / vojno. uidleuko»;ni \ pri
meri s prvimi
Te garancijo pa ne bo. dokler bo konkuren
ca. Človeštvu, živečemu \ dro/.bi, \ kateri ji ?ako
rekoč vse odvisno mi imetja in «hI povečanja imet
ja potom profitn, i\e bo z nobenimi lepimi pridi
' filmi mogoče dopovedati, »In s«- ni treba poslu žiti
skrajnih sredstev ;il varstvo materije Inih i id <*
; IfSOV.
konkurent*:! jo i it r a la svojo vlogo tiuli mod
vzroki pravkar končam vojne. In vse vrtoglav« '
i«lt*j«* gospodarskega bojkota, zapiranja svetovnih |
trgov i. t. «I.. I.i jih sedaj raznašajo prerazgrelo ;
glave, nosijo kali novili nevarnih konfliktov v se
'>i. Tako metode sprtvijo lahko rolo. naroilo v ob
np in povzroče 'ko.dioije. ki so no uklonijo no
1 henemu razsodišču.
I.iga narodov more služiti svojemu namenil
lo tedaj. če vzamo tudi gospodarske momentu v
obzir in če skuša kolikor mogoče ublažiti konku
rotioo. Kapitalistična družba more to le s sredstvi
kapitalističnega sistema. Doslej j«* šla kapitali
stična produkcija za toni, da s«- nacionalno kon- j
cenirira in odstrani tokino v mejah lastnega na
i roda; oo hoče omejiti internacionalno konkuren
i co, so mora internacionalno koncentrirati. To pa
vodi neizogibno v internacionalne truste in <ln
internacionalnih kapitalist ionih monopolov.
('o ostane konkurenca, je v tem nevnrnosl;
če se odstrani konkurenca na kapitalističen način,
; prinaša rezultat drugo nevarnost
Ali m» bile v so misli, <la so obvaruje člove
štvo novih vojn. le sanjo.' Ali ni izhoda i/. ie dile
mo
(iotovo je. Družita mora imeti le dovolj po
guma, da so pov iivi mi novo podlago in prestopi
res v novo dobo.
Videli smo, tia jo profil res velika gonilna
sila. da pa ni edina. \"• »j«i:« nas je naučila, da ima
ideja lahko večjo iniciativno silo; tro>ba jo le. tla
se vjema ideja / resničnimi interesi družbe in tla
! more dobiti kri i i meso. hop nauk saui na sebi ne
zatlostnje. Kvangelij krščjinstva : "l.jubi svojeng
i bližnjega kakor samega -»obe" iti ''(VsaI* ne želiš,
tla !>i so tebi -'oriio, ne stori svojemu bližnjemu",
je nedvomno kresen. lVidigu se že skoro dva tisoč
let. T resničen ni nikjer.
Vojn.i — »i ni realizacija krščanske leorije
— j« bila ideja, ki je osvojila miljono, •premagala
ncStevilne seitifne interese, izzvala žrtve brez
konca in kraja in /budila silc, katerih učinki tie
lajo vtis!; čudežev Toea ni moglo povzročiti samo
hrepenenje po klanju i ti divjanju; Udor je nesel
puško v zakopc, jo nesel tmli svojo življenje tja.
Vojna je ioo«»la postati popularna le zato, ker so
miljoni smatrali kajzerjevo zmngo za svojo ne
varnost Ideja vojne m- je v jemala / interesi Ijud
1 siva.
Ni !i blagostanje ljudstva ideja, enako velika
kakor kaj/.orjev poraz? A ko *c ljudstvu jasno po
kaže prava pot 'lo blagostanja, ga mora ta
ideja enako mučno piijtii knUot uu j«- ideja voj
ne, a uajbiv.e še '»olj. ker ne ne more nobena dru
( g.. tako absolutno vjemati z njegovimi interesi
TimIu t roba jr popolne jasnosti. I y. III ii t* I i I i«*«*
ve teorije lahko \ lo«"«'j«» nekaj časa ; kadar so iz
kaže njili neuspešnost, pride z razočaranjem la
hko kruto maščevanje. ( *
I'la gost a njo ljudstva in kapitalistično profi
tarsivo sf in* moreta ^pojili. Polovičarstvo pa tu
di m- more trajno pomagati. t V so na pri mor pri
poročajo zakoni m omejitev profitov, jo to za pr
vi liip vredno inula. Ampak kapitalizem so !»<•
moral prej ali sloj uproii takim ukrepom, kajti
če no miio podjetništvo \ Ameriki dobivati takih
dobičkov kakor \ Angliji, >»• lio »"ulito zapostav
ljeno in I lorda res oškodovano v svoji konku
renčni »posebnosti. Nevarnosti, ki izv irajo i/, toga.
»o na dlani.
K«iina pomor jo v t« da postanejo v so na
mutorijaluo življenje so nanašajoče razmere jav
na z.:dr\a in da •• iuteriuirionalno organizirajo.
1'ovsciii dolini vemo. da so 10 ne more zgoditi
čez noč. Vedno sini so bojevali proti utopijam.
No mogočo jo. da bi šli noeoj spat v kapitalistični
družbi, a ko lii se jutri zjutraj zbudili, da bi svet
bil
socialističen. Socializem jo reorganizacija, la
ko radikalna reorgauiz.aeija, da -o ji lahko da ime
revolucija. I/ tega pa na noben način ne sledi,
da so mora izvršiti s krvavo revolucijo ali da se
sploh moro dovršiti / bo jeni ua barikadah
I/ Ustvarjanja soeialislično družbo so nika
kor no more odst ranit i element evolucije. Za ures
ničenje socialist i«"no idejo morajo dozoreti vse
razmere. Do lega cilja se mora razviti demokra
cija politično iu gospodarsko. Ali šele kadar je
ta ilj dosežen, kadar služi vsa produkcija taktič
ni potrebi, kadar je vsem ljudem mogočo razviti
vse svoje dobro moči, kadar posianejo pogoji živ
ljenja za vse enaki iu jo vsakemu odprla pot do
vsega materijalucga in duševnega blagostanja, s«i
. v/roki vojn pokopani in je bodoči mir z.agotov
! ljen.
Ideja premagati kajzerja je lahko pograbila
iniljono. bleja premagati liodo iu vojno bi bila še
večja gonilna sila. '/. njo bi bili pač izključeni in
dividualni proiitiaili na njih mesto bi prišla korist
\ se družbe, v kateri bi bilo obsežena korist vsako
ga posameznika. Tada ideja no moro otrpniti o
1 neržij. ampak jih mora zhu«liti povsod, kjer še
) >j»o Neznani talouii s< bodo z veseljem postavili v
' njeno službo, kako:' so st- sposobnosti posvetile
vojni, ne .I bi .ili vprašalo za individualen dobi
• " f -
1
Ta moč živo ideje je največji nauk, ki nam ga
je podal;* vojna i;i le /.a to gre. da m- zdaj praktio
' no uporabi. Ideja apelira v prvi vrsti na delav
sko ljudstvo; čo zadene tudi dovolj pripravljenih
ošes v k l ogn vladajočih, ho tem bolje. Kjer se vr
.ši neizogibni razvoj brez pretrdovratnih zaprek,
se ni bati anarhije.
Liebknechtov manifest—naše zadoščenje.
\ .xmsteraaui je prišlo |><>]><•(m<> besedilo inn
niiVstu. ki so pa bili prod izbruhom nemške re
volucije izdali radikalni »oidalUtj z l.iebknech
Ioiii, .\iohriii<rnin in Kozo l.uxembur!rovo na <"«-in.
Manifest. ki je h rez dvoma imel velik vpliv na
razvoj dov*lkov v Nemčiji, so giasi
Dragi sodrupi! •'»•/. i t i lita so naši vladarji
vodili roparsko vojno, da l»i podjarmili naše »•
sode. Zadnjih desel ali dvanajst le: so i i vla
darji razširjali hudobni nauk o "slovanski ne
varnosti". Imeli so uspeli.
Sejali so strah pred Slovani v naša siva. To
da to je bila le pretveza /a njih poželjivost. Ka
kor da drži pi>1 \ l'etroprad vez Beijiijo in sever
no Francijo. so izdali ukaz in spravili nase arma
de v pihanje.
V štirih, letih in dobrih treh mr serih o naši
vladarji povzročili, da je čez 'J."> miljonov mož in
žena pobitih, pohabljenih, nesposobnih za delo
1'važite to, sodrugi! Xa miljone mož. vojakov in
eivilistov, mož, žena in otrok je padlo kot žrtev
pohote naših novkrot I ji vili imperialism !
V teh štirih letih so narodi vse za >vela tako
krvaveli, da ne morejo izgubiti nič več krvi. In
kaj smo pridobili? Ali smo dosegli ie stotino tega.
kar so hoteli naši vladarji in mi.' Izgubljali smo
tako, da ne moremo ničesar ve«"* izgubili.
Pridobili smo eno -- sovraštvo vsepa ijud
stva. Skaza, beda, bolezni, na miljone mrtvih in
nesmrtno sovraštvo vseh svobodnih narodov sve
la — lo je nagrada. ,ki smo jo dosegli pod vod
stvom naših panperinauskih imperialistov.
In sedaj smo prosili svoje sovražnike za mir
s posredovanjem predsednika Zedinjenih držav.
Sodrugi! Sedaj je prišla za nas naj ver ja prilika!
Združite se! Bodite složni! Vi nimate vzroka, da
bi čutili (ponižanje. To ni bila vaša vojna. Vaši
vladarji so vas napnnli v to svetovno klan je. Do
bili ste svojo nagrado.
Sedaj imate priliko, da ponižate vi svoje vla
darje. Cim globokejše in temeljiteše bo njihovo
ponižanje, tem varnejše bo vaša svoboda.
Ne dajte svojim voditeljem nove prilike, da
bi slabo zastopali nemške delavce in jih kot suž
nje podvrpii svoji volji. Naslonite I a ko j- To je
vaša edina prilika.
Dajte tiranu mogočen udarec in povežite pa
ob svojih nogah. Dobro namerjen udarec ob tem
času Vam prinese svobodo in vas deloma odško
dujc za vso kri. ki je bila prelita v teli žalostnih
Štirih letih.
Vaša svoboda je odvisna od popolnega in ne
dvomnega poraza vaših vladarjev. < »ni m- trese
jo. Storite, da bo ta poraz jasen in kričeč.
Kako.' Odložite orožje, vi vojaki na t'ronti.
Odložite vvitje orodje, vi delavci doma. Ne do
volite svojim vladarjem, tem patriotom jezikom
in munieijskim profitarjom. da bi vas še nadalje
pnlli t t. _ .1
■
K
Dokler boste hoteli nadaljevali hoj. lunin ti '
1 razredi hoteli žrtvovati vaše življenj«' in življe
.ijc vaših milih. «1:* '»i /a vsi rov i' i svojo ulav* ••<!
'«»ži 11' «»rt »ž je in odstopite od strojev.
Vaši sosedni naroili niso vsiši sovražniki Va-i
■ resnični sovražniki so doma.
Vojaki, proti katerim st«»jito na bojišču, niso
\ ;-ši ovrsižniki :«iiii se bojujejo /ji vašo sv«iho«|o.
Vstanite mogočno in osvojite vlatln! M«»č je
vaša. Pravico imate, da vladale, ('ujte klic s\o- i
IiotIt* in ihihite vojno zase.
(Vz. štiri leta mi \;:> i/.rnhljjili ko: zaloge v
I svojih poizkusili. da napolnjijo mošnje. Štiri lf
ta so žrtvovali \aše sinove, očete in hrsite in muči
li iniljone. da hi želi dobiček iz vaše krvi.
t V Id bili dobili vojno, l»i bili vi ostali hrez
močni sužnji. Vsiša svohotla je v njih porazu: in
oni so poraženi. Vaša j< zrnata. Na vas je leže
čo, d si jo pograbite, <la si jo prisvojit«-. Sodni
ci, vojaki, ponn»rščsiki, delavci, vstanite v polkih,
i vstanite v tlelavnicsili.
Razorožite častnike, katerih simpatije in ide
je so n;i strnili vhidajočili razredov- Polastite s«
delovodij. ki s«» postsivljsijo nsi stran starega re
da. Izročite odstavljanje svojih gospodarjev in
ustanovite se kot svoji Isistni gospodarji. Združi
te se!
Vojaki, pomorščaki, delavci, državljani! N
dovolite svojim gospodarjem, da hi skleni i mir s
i svetom v vašem imenu. Izločite te zanikrne vla
I da rjo i/domovine in sklenite mir s svetom sami!
Ali niste dovolj trpeli.' Niste li gledali smrti
v ohličje, niste li liili dovolj mučeni v teli Štirih
dolgih, tragičnih le; ill ? Zakaj I »i sc i o rej hali.' Ce
izecdite za svohodti le tisočinko krvi. ki ste jo na
i bojiščih tako obilno prelivali z.i svoje tiranske
vladarje, dosežete nesmrtno zmago ne le za sebe
in svoje rojake, ampak za ves svet.
< Vz pot miljonov Nemcev je padlo na krva
vih bojiščih za vseneinSko imperialist«', ('t se žrt
vuje ne vre kot tisoč Nemcev sedaj, se lahko dose
že trajna svoboda /si vašo deželo. S«»«|rugi. vsta
nite torej in udarilo zadnjič za svobodo in civili
zacij«!. Da se psi naša rov«ilticija ne prelevi v ru
• sk«» krvavij«*nje, predlaga odbor revolucionarnih
socialistov vsem resničnim socialistom po vsej
i Nemčiji:
l gotov ite takoj, koliko pravih socialistov jo
v vaši stotniji ali v vašem polku. Naskočite sta
novanji) svojih častnikov: razorožite jih takoj.
Prepričujte se. če simpatizirsijo vaši častniki ros
> nično z vami. t V simpalizirajo, pustite, naj viis
j vodijo. Post reljajte jih takoj, če vas izdajo, ka
dar so že izjavili, «la so vaši prist umi«
Ne tibijnjte svojih tovarišev vojaktiv, <•«• ne
; soglašajo z vami in se nočejo postaviti na stran
! nove vlade. Lahko je. <la mi preplašeni. Kadsir jih
i popolnoma razorožile in napravite neškodljive za
i revolucijo, se organizirajte in naznanite central
i nemu odboru tukoj, koliko vas je, ter pučakajte
n;i uadaljnn na v•> lila. Medtem /:* pl «■ h i t «* \ ži
vila iii -»treli vo \ svoji okolici.
Ne uničujte i;i no požijiajle skladišč / živili
in <ii*iiuim 'ilugnih. I >ovoljono je zaznati kasarne
in skladišču streliva, če »o na Inkom prostoru,
se ur more ogenj razširiti v drujre krajo iti po
škodovati drugo blago kakor strelivo. Zapomni
te m-, <la no sinejo vojašnico in sklade municijo
šele tedaj zažigati, če so no posrečijo poizkusi, <la
»o o>vojo /a revolucijo.
I'rovizoričnn zaplemba takih stavi) pa no po
ni« ni, dn ostanejo \ uašili rokah. V slučaju lak«'
konfiskacije ji roba namestiti pristaše staro via
tic in njej /v« ste častnike \ njih in jib strnžiti kot
tako. I 'e bi p/iK jo vladi zvesto vojaštvo nasko
čilo, mii jo ;roba /a/ugati. <la bodo tako stavbo
takoj zažgane.
.Mornarji in pomorščaki! I'obrat it o so! n>vo
.ilto svojo ladjo. 1'rcdvsem premagajo svojo čast
liikc- Spojin- in dogovorilo se takoj s svojimi to
variši na siilicm. podložilo si pristanioiio uradni
ke in če jo treba, streljajte na lojalno skupino vo
jn kov.
\ skrajnem slučaju jo priporočljivo obstre
ljevati mosta, v katerih je limono vladnega vo
jaštva. Streljanje se mora pa takoj ustav iti. čim
jo dosežen cilj.
Takojšnje in splošne opustošilve vseli no- j
dvomim vojaških stavb kot trdnjav iu siibmarin- |
škili pristanišč ni le želeti, ni le dovoljeno, ampak
načeloma pol robno.
Tudi sabotaža mi bojnih ladjah jo pot robna,
če ,ii mogoča njib osvojitev, ('o so no posreči u- j
por na bojni ladji, so smejo odpreti varnostne iz- I
i .o in v rata.
Delavci v milnici jskili tovarnah! Vi sto pravi j
gospodarji položaja. Istavite delo takoj! Od |
'ega treiiotka delate le šo krotile in naboje, ki (
bodo služili zoper vas in zoper ljudi vašo vrsie.
Krotilo, ki jili izdelale sedaj, no pridejo nikdar na
bojno fronto. Vaše lastno roko jili izdelujejo, da
bi se namerile proti vam.
Nehajte izdelav ati bajonete, ki bi jib slug< |
vlado zabadali v vaša telesa. Vstanite. nrgani/.i- j
rnjlo se. polnstito so orožja in namerite trn proti j
tistim, ki nameravajo končati vojno, pa zasužnji- j
ti vas. Končajte vojno sami in obrnite orožje j
proti njim
No uklonile nikdar vit tilnika prod lomi vla
darji !
Proč s kajzerjom, proč s tistimi, od katerih
dobiva oblast, da vas vlada!
Proč \ kapitalistični ni vsoneinškinii imperia
list! |
Proč z Vojno, kakr/na ie danes!
y * o j
No vemo, l<ako bodo naši kritičarji komenti
rali ta pogumni manifest, loda če so količkaj od
kritosrčni. bi morali vsaj sedaj priznati, da so bili
ves čas v zmoti, ko so oznanjeli svoj "čisti" soci- .
t ;t i/t iii in ii;iin ■ I i puškarstvo. malomeščansko
' mišljenje iu «•«•!«. zalajitev socializma.
I.iehkne-lit je Iti! mu?., na katerega so ><• na
' nI ra«iikal<d naj rajši sklicavali. <>ni. t«»žitelji, so
i ira slovcsim klicali kot svojo pričo; in vdaj. ko
I "postaja scena irobunal", je — jrlojto! — priea
za na;.
'•('<• 11 i hi i dobili vojno. !>i \i ostali brezntoč
ni sužnji!" Idi«'«- l.ielikucidit nemškim delav
! eem iu vojakoni. "i "ini idolmkejše in temeljitej
j še l)«> ponižanj«- vašili vladarjev, i«':ii varnejša 1"»
\ aša svoboda ..."
Ali j«- Lieiiknoelil militarist. social pa; riot, i/
1 »lajale«* socializma.' .Morali lii ga označili tak i.
[ ka jti t'lovek govori. kakor smo govorili in pisali
I mi. I'.ila !>i nasreča z.a svobodo. «"•«• 1 »i liila NVmči
j j a zmagala. pravi l.iebknecht, in )o sino pravili
j : 11 i Da s«- odvrne taka nesreča, je liilo torej tre
! Ii.a premagati Nemčijo.
l.iebknecht ure še dalje. Se pred svojim pio
<e>oin je »lolžil Nemčijo. da j«' skupno z vojaško
stranko \ Avstriji namenoma prov«»eirala lo voj
no. \ manifestu prav i, <la j«* Nemčija vodila ro
parski« vojno, da je hotela podjarmiti sosede, d.t
' je strupila ljudska srca s "slovansko nevarnost
jo"- Kadar sino mi tako govmrili. se nam je oči
talo. da zatajujemo pravi /načaj vojne, «lasi ni
sum izrekali le trditve, temveč smo navajali ar
gumente, <i katerih se je vsako laliko prepričal.
Nesreča .j«- bila, da niso 1 j ml jo lioteli videti
| dejstev, ampak so se držali teorij brez podlage,
[ teorij, ki so jili krsti i za soeitflist ične, pa so pre
zrli. da so liile le njihovo. Napaka je hila, da so
izmišljali, konstruirali teorije in pričakovali, da
s«> ho zgodovina ravnala po njih, medtem ko ima
zgodovina svoj«» pot in j«- naloga teorije, da jo
spozna. *' M '4M*I
Z teniško r« v olucijo smo dospeli na postajo,
s katere ni več ležko spoznati nujno smer niino
1 ill dogodkov. To revolucijo smo želeli, ker je hila
"Vojaki, proti katerim stojite na bojišču, ni
so vaši sovražniki: oni se bojujejo za vašo svo
• Konec na osmi st rani.)
VAŽNO ZA NAROČNIKE!
Zakon zahteva, da mora vsak naroč*
nik imeti list plačan v naprej. Ne na nas,
temveč na vas je ležeče, če hočete imeti
vse številke Proletarca. Vi imate na svo
jem naslovu v oklepaju številko, ki po
meni, do kdaj imate list plačan. Prihod
nja številka lista ie (586* in če je Vaša
številka na naslovu taka ali pa še manjša,
tedaj takoj obnovite naročnino, ker smo
drugače po zakonu prisiljeni, da Vam ta
koj ustavimo list. - a t