Newspaper Page Text
Libknechtov manifest - naše zadoščenje. (Nadaljevanje s 5. strani.) bodo" — pravi Liebknecht. Bcrger je hotel od« poklicati te osvoboditelje. Korak za korakom potrjuje živa zgodovina, da smo imeli |»rav s svojo taktiko, in nadaljnja zgodovina mora poka/.ati, da smo z njo bolje po služili socializmu, kakor vsi takoivani radikalei in ves njih radikali/.em. /lasti z oziroin na Nemčijo in Avstrijo je bila naša taktika edino opravičena. Da doseže nemško ljudstvo demokratično obliko • vlade, je bilo treba več, kakor odpraviti kajzerja. Šestindvajset vladajočih dinastij in dinastije je padlo tekom par dni, ker je bila poražena nemška armada, ker je bil ponižan nemški vladni sistem. (Min večje je to ponižanje pravi Liehknechtov manifest — tem Varnejša bo svoboda; Socialist Party pa je bila tako zaslepljena, da je št- pat dni pred podpisom premirja protestirala proti pogo jeni, ki bi bili nespreinljivi" bodisi vladi ali ljud stvu centralnih držav." Liebknecht je želel čim globokejše ponižanje kajzerja, Berger in tovariši so protestirali proti takemu ponižanju, ki bi bilo seveda nesprejemljivo za "njih veličanstva." Dobro je. da se dogodki niso vršili po recep tu Socialist Party, kajti tedaj bi bili upi sociali zma doživeli najkrutejši poraz. Za to stranko pa bi bil sedaj zadnji čas. da spozna svoje zmote, tla jih prizna in da postavi svoje delo na realnejšo podlago. Če je tudi ta zadnja izkušnja ne izuči, obsodi s svojo trmo saiua sebe na smrt Bodočnost socializma pa tudi od tega ne bi bila prizadeta. Seveda nismo še na koncu pota in nevarnosti preži dovolj, ki se jim bo delavstvo moralo izogniti ali pa jih premagati. Razpad Avstrije in padec kajzerizma je velik napredek demokracije: ali reakcionarni elemeuti so še po vsod na delu in čakajo na svojo »-priliko. Imperia listične želje ne umrjo čez no§; pohlepnost se ne iztrebi iz src z lepimi članki in govori. V vseh de želah so kapitalistični izkoriščevalci na preži, da bi izrabili položaj v svoj prid. t'elo v Ameriki se najdejo ljudje, ki so imeli ves čas veliko patrioti zma na jeziku, pa v srcu vendar žalujejo za kaj zerjem in bi dali marsikaj, če bi mogli preprečiti Wilsonov merodajni vliv na .mirovnem kongresu. P°!flvstvo ima razloga dovolj, da je na to <tran na straži. Dva izleta na Rusko. Črtice s potovanja. Spisal A. Aškerc. "In siojiili so na ladjo in odjadrali na odprto veliko morje'' — peva očka Homer. Bil je vroč popoldan, 5. julija, ko je. vzdigniv ši težko sidro, odplaval "Veliki knez Konstan tin" od svojega mola. Odisej je moral imeti na svoji ladji razpeta jadra, "na kicpeh pa so sede li po vrsti in veslali" njegovi zvesti pomorščaki, da jim je znoj curkoma kapal s čelu. Naš "Kon stantin* 'ni imel ne jader ne veslačev, nego mo derni vijak ga je gonil daije in dalje s precejšnjo brzino. Na takem parobrodu l»i "častiti trpin" Odisej pa tudi ne bil tako dolgo blodil po morju do svoje ljubo Itake, ne bil bi toliko doživel in mi bi danes morebiti ne imeli klasične Homerjeve epopeje — "Odiseje". ('rn, gost dim se vali iz dimnika, vijak se vrti v zadnjem delu ladjo pod morjem na vso moč in ponosni "Konstantin" orje zeleno morsko ledino naravnost proti jugu. Ob obeh straneh se valijo šumeč izpod kilja (podladja) široke, z belimi pe nami obrobljene morske brazde. Sled, ki si ga s svojimi mogočnimi prsi reže po morju naš "Kon stantin", so pozna daleč i;a nami. Tam zadi nas gleda še par ur lepa Odeso, potem izgine za obzo rjem . . . Moja "kabina leži v drugem nadstropju odspo daj. |)kroglo železno okence, ki se da hermetieno zapreti, stoji dober meter nad morsko gladino. Po stelj jo v moji elegantni, belo pološčeni in pedan tovsko snažni sobici petero: štiri stoje ena vrhu "druge poprek parobroda, a peta je postavljena vzporedno z osjo ladje. Kakor pa vidim, imam za sedaj samo enega sostanovalca. Prvi razred ima na "Konstantinu", tako mi pojasnjuje sluga, 25 kabin z 91 posteljami, drugi razred pa 11 kabin z 80 posteljami. Moške in žen ske kabine so strogo ločene, tako da se tudi zakon ski vidijo samo'po dnevi na krovu in v obednioi. Koliko je prostora za tretji razred, takozvani inedkrov, nisem vprašal. Prišedši na krov, sem ko rakal od enega konca do drugega in naštel sem 113 korakoV, poprek pa je "Konstantin" širok 13 korakov; njegovi stroji imajo 2200 konjskih mo či. Nnš parobrod spada torej med največje ladje "ruskega društva za parolirodstvo in trgovino" (rusko opščestvo narodstva i togovli), ki ima svoj .•-edož v Odesi in je najvažnejše in najuglednejše '•privatno akcijsko parobrodno društvo na Ornem morju. Skoro vsi potniki I. razreda in nekaj njih tudi iz 11. razreda so se zbrali na precej prostrani palubi, nad katero visi velika platnena rjuha, streha, ki nas čuva vročih solnčnih žarkov. Neka teri potniki so posedli po klopeh ob boku, drugi na sredi palube po tja po brezkončni gladini mor ski ,po kateri trepečejo solnčni žarki. Morje! Kdo ne b. priklonil kolem pred Ivo jim veličanstvom, ko te zagleda prvikrat! In Čim dalje počivajo nioje oči na tebi, tem večje si, tem silnejše in ogromne jSe. V obličju tvojemu se kla nja moja misel in moje srce čuti vso skrivnost i /o jega bitja. In moj duh bi rad obsegel tvoje brez končne meje in rad bi premeril tvoje temne globo čine! Tvoja sinja plan se spaja na obzorju z mo drin nebom in vajin poljub je večnost. Kaj je te bi človek? Kako majhnega, ničnega se čutim, ve liko, veličastno morje, pred teboj! Ko gigant le žiš med svojimi daljnimi obalami in kaj ti mar, če plezamo mi pozemeljski črvi po tvojem širokem hrbtu! Klanjam se ti, sveto božansko morje! Na drugi strani se_ne more prezreti nevarnost nespametnega radikaloma, čigar srce je navad no močnejše od razuma. Ruski zgled mora hiti svarilo vsemu prevdarnemu delavstvu. Tudi Lieb kucchta skrbi, da se ne ponovi ruska tragedija; manifest apelira na disciplino delavcev in voja kov. In resnično je disciplina proletariat« po vsem svetu v sedanjem času tako potrebna, kakor je bil kajzerjev padee^potreben. Anarhija, ki jo us tvarjajo ekstremni koraki, za katere še ni dozorel »"•as ali pa ki so sami po sebi nezmiselni, napelju jejo le vodo na mlin reakcije. Mi nismo nasprotniki radikalizuia. Sociali zem je radikalna preuredba socialnega sestava in v tem suiislu je vsak socialist radikalen. Ali zad nji cilj se ne more uresničiti, dokler niso ustvar jeni vsi pogoji za to. Resnično radikalno je delo, v katerem je premišljen*in dobro utrjen sistem. Danes se more žeti, kar je danes /.relo; drugačno postopanje je le pustošenje. Cas nalaga delavstvu odločnost, a tudi pre- | vdarnost. Razumna i>olitika potlači lahko vso re akcijo iz prednjih pozieij in postavi demokracijo j na varno podlago. (*'e je to doseženo, pa ni strn- | lin za nadaljni napredek, kajti kar se poseje na dobra tla in pametno neguje, mora obroditi sad. nemška kajzerska avtokracija, zlasti izza padca ruskega carskega absolutizma, naj.silnejša zapre ka demokracije, dosledno tudi največja ovira so cializma. Ali vedeli suio, da je nemška revolucija nemogoča, dokler ni omajana moč nemškega mi litarizma. Kdor jc resnično hotel to revolucijo, je bil dolžan podpirati l:oj, ki skruši kajzerjevo voju zko mašino in omogoči nemškemu ljudstvu prosto dihanje. V interesu te revolucije, v interesu de- i mokracije, v interesu socializma *amega, čigar poxoj je demokracija, smo podpirali ta boj — Liebknechtov manifest potrjuje, da je bilo prav tako! še več — da je bilo potrebno. Kajti če ne bi bila Amerika podprla zaveznikov ali pa če bi bila poslušaja liergerja, ki je hotel predlagati od poklic ameriške armade, bi bilo nadvse verjetno, da zmaga Nemčija in da ostane nemško ljudstvo po Liebknechtovih besedah — zasužnjeno In ker je zopc*t po Iiiehknccbtovili besedah — \einč5.|:; vodila roparsko vojno in hotela podjarmiti sose de. bi bila izvršila rop in podjarmljevala tuj« na rode, ter razširila sužnost svojega ljudstva o? še večji obseg. Krasno si morje! Krasno si, ko tc pozlačujejo žarki vzhajajočega solina. Tvoje gladko obličje gori in plameni v zlatem ognju in velika tajnost porajajočega se dne počiva nad teboj. Krasno ji, ko te boža solnčni bog s svojega zenita, ko spa vaš kakor utrujena bujna odaliska v opoldanski vročini. Krasno si, ko se s poslednjimi zlatimi po ljubi poslavlja od tebe večerno solnee, ko pada tihi mrak in ko te obliva s svojo srebrno lučjo ble di mesec, plavajoč tued- mirijadaini zvezd po si njem nebu. Katera človeška beseda bi mogla izra ziti tvoj čar, o morje, kadar sanja nad tvojimi ra hlo šepetajočimi valovi tiha. topla zvezdnata noč! Poezija najkrasnejša si, morje! Močno si morje! Kdo ti je kos, kdo se more meriti s teboj? Na svojem širokem hrbtu nosiš brez števila velikih jeklenih, ladij, in gorje jim, če se razljutiš! Ko orehove lupine se premetavajo po tvojih penečih valovih. In kadar se zvežeš z div jim viharjem in butaš ko razjarjen tur ob skalna ti breg, trese se zemlja pred gnevom tvojim. Kje ste, vi- oblastniki tega sveta, ki ste se bahali s svo jo močjo in pozivali sosede v boj ? Kje ste in kje so vaša mogočna kraljestva? Kje so vaše silne arma de, pred katerimi so trepetali narodi? Ni vas več! Vse vas je premagal čas in vas poteptal v prah! A tvoja moč, moje sinje, morje, ne pojema! Tvoja moč je nepremagljiva in strašna ko pred tisoč in tisoč stoletji! Tvoja moč je večna! Največji prijatelj in dobrotnik človeštva si. sinje morje! Najbolj oddaljene dežele, najbolj ♦ uje si narode — ti jih spajaš med seboj. Ti sezna njaš antipode z antipodi, šumiš in bueiš od vseh pristanih in obalah, koder pljuskajo tvoji peneči i valovi, večno svoje himno o vzajemnih interesih vsega človeštva, o občem bratstvu in o mednarod ni ljubezni. Koliko velikih, svet osrečujočih in razveseljujočih misli si že razoznilo ob svojih bre govih. Slava ti, veličastno, večno krasno, sveto in božansko, ti močno in mogočno, ti dobrot I ji vo in blago, ti čudovito morje! . . . Iz mojega sanjarjenja in zamaknjeuja me ' predrami zvonček, s katerim je tekal po palubi na takar ter nas vabil k — obedu. Pila je ura pela. Popotniki I. razreda smo posedli za mizami ele gantnega jedilnega salona, ležečega tik pod palu bo na zadnjem koncu parohroda. Pri prvem obedu nas je vseh skupaj okoli 40, moških in dam. Vse govori samo ruski. Med nami sedi tudi kapitan, približno petdesetleten gospod srednje rasti, zago rele zdrave polti ter osivele brade. Iz majhnih oči mu sidobrodušnost in energija obenem. Z obrjtza mu čitas, da sedi sicer pri obedu, ali nje gove misli da so neprenehoma nekje tam gori na vrhu pri krmilu in kompasu. On je naše plava joče hiše absoluten gospodar, ki pa je tudi odgo voren propisani poti. Kapitan ne govori veliko, a .ie vljuden z vsakomev, posebno poleg njega sede čim damam streže po kavalirsko. Ker je morje popolnoma mirno, komaj čuti mo, da ne obedujemo na trdi zemlji. Natakarji nam strežejo v črnili suknjah in na rokah imajo bele rokavice. Imeniten obed! Kakih petero jedi: juha, govedina, asijete, pečenka, sladoled: potem še povrhu pecivo in sadje. Kruha, kolikor ga ho češ. Pred obedom ;<e ponuja — žganje, po obedu pa se servira črna kava. Pijača se mora posebej plačati. Pije se pivo in razna vin« (Dalje.) ♦«ČAS" je edina slovenska revija v Ame riki.. "Čas" prinaša lope pove sti, koristne go.spodb&ke »» ljo spodiitske nasvet«', znknstvene za nimivosti, podučile in narodu po trebne razprave, mnogo njičnih slovenskih pesmic in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške sli ke. List shaja mesečno na n2 stra neh in stnne samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri '' Čas *2711 So. Xlillard Ave., Chicago, 111., v C'lcvehmdu in oko lici pa na G033 St. Clair ave. Severova zdravila vxdauj«|o zdravje v družinah. ■ ,'-t Izborno mazilo. Ako vas tars revmatizem. protn in nevralgija. potrebujeta kako dobro olj«, s katerim so maieta zunanje. To zdraviio rabita morda 2* tako;; poskusite ga in t-o bos*o prepnča.i o njegovi izbern- ^ti. Ni vim treba odlašat.. Vzemita Several's Gothard Oil (Severovo Gothardsko oljd). katero no potrebuj«_rilcakoga posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši lmimcnt za take bolezni. Izborr.o zdravilo, ako imato okorelo rniiice in sklepe, kake poškodbe, in vsakovratns drag: bo lečin« r.a talesu. V7.crr.1t; ga. ka darkoli je vem treba kakega mazil nega krepčila. Prodaja ;e v vieh lekarnah. Cena 30 in 60c. Dr. W. C. 0h 1 c h d or f, M. D. Zdravnik za notranje bolezni in ranocslnifc. Zdravniški) preiskava br ■.*p1n«"na—pla čati jo le zdravila. B!ne Inland Ave., Chicago. Uk-<1uU ml l do :i po pol.; od 7 ilo St zve.- r. l/.vcn Chieaga tiveči bolniki naj jiU-'jo slovensko. ZANIMIV ČIiANEK O NADZOROVA NJU BANKE ZVANE "CLEARING HOU3E". Kaj to pomeni za ljutist »o, če ,4c banka pod nadzorstveni "ClraiHjg Hr-.tra". Vse ..banke, ki itnaj > *v«.«o g Ci iengo Cloaring Ilouse, so podvrženo jtiogemu nadzorovanju od nradstkov tega zave da. Pregledovanje račur.or in imetju so mora vršiti najmanj enkrat na leto.' Izvedcnci natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preštejtjo, pregledajo vse note, ^ar-iine. vknjižbe in druge vrednostne listino, so prepri čajo o fondih, ki so r.aložeui v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. najdejo izvedenci kake slabe ali dvomljive vrednostne listine, se te ci štejejo več kot imovina banke. Ako se jo skrčilu vrednost bančnega premoŽe nja, mora banka kazati pravilno vred nost v svojih knjigah, (.'o banka drzno Špekulira in so ji pride na sled, mota ( to tnkoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-, skiraiio, se mora tnkoj odstraniti in na domestiti z boljšim. Če vsega tegn banka hitro ne popravi in stori, izgubi, vse nadaljnjo ugodnosti in pravice, ki jih vzivajo banke, katere so združeno v Cb>aiing ilouse. Kctlar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerning House ima slednja za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki je članica te zvezo, žo to dovolj jasen do ka*. da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po [ rcdphih, varao in sigurno. Nc'-rt za undzorovanjo bank pitoni j Clearing Ilousa je bil i-siielan v Ohicagu p#ed desetimi leti, od katerega časa na prčj ni banknnir&la niii ena banka, ki jo bila v zvezi s trm Clearing llousom Ako jo šlo na ali dru^i banki sluboi vsksd panike ali vojsko, so ji tnkoj pri-! skočile na pomoč druge Clearing Ilou.<e bunko in ji pomagale, dokler so nisn; povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing IIouho nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspešen. da so povsod, kj*r koli se nahnja Lak Clearing House, sprejeli ta načrt. Amcrlcan State BanVa je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet po polnih računov. American Stato Banks pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako leto pet detajliranih rs'unov o stanju Banking Depnrtmenta f^r'.ave Illinois. Napravito NAŠO bntik«, za VAŠO banko in Vaš denar bo varen in gn lahko dvignete, kedar i»a želite. Vprašajte za seznam naših First Gold hipotek. Knkor tudi seznam $109.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bomlov. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Rliis Island Av*., vog.»l Loomis in 18. reste. PAZITE I N HRANITE Narodni izrek pravi: "Pazite na vaA beli denar ca črne dne ve." To pometi ja tulit'? kakor jirvo pazite in hranite dokler *t« io zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla leta. Vsak človek morn pariti in hraniti, ko le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolnr, ki ga date nustran, so lnhko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vnuki »tremi. Dobro je vedno imeti na pametu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje jo počete k ali brez počet k a ni nikdar ^ičesur. Zatorej pričnite vlagati vaš denar ie danes, umpnk pazite} da ga nalagate v gotovo in vnruo banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico. Mi »prejemamo denar na brarilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega. Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Frnneosko. Prodnjomo prve posojilno mortgage (markečo) in dajemo v na jem varne hranilne predafc. ^ •• Kprejcmo upise ra parjjbi'odno potovanje v ataro domovino po KASPAR STATE: DANK 1900 Blue Island Avenue, Chicago. 111. Kapitul, vli.go in prebitek znaea nad $0,000,000. CARL STROVER Attorney at Law • * Zastopa na vseh sodiičih. Specialist za tožbe v odškodnins kih zadevah. Št. sobe 1009. 133 Wi Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. Ali veste za letovišče Martin Potekanja T S«7eda. To je "VIL LAGE INN" s prostornim vrtom za izlete. Vodnjak z stiidcnčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici. Ogden Ave., blizo cestne želez niške postaje, Lyons, 111. Telefon ska številka 224 M. LOUIS RABSEL. SHAJALIŠČE SLOVENCEV. N& 460 GRIND IVE.. KENOSHA. WIS. Telefon 1199. MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela z« privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta. Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1638 Blue liland Avi., j (Adv.) Chicago, III. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JEDNOTI. Naročite si devnik "1'ronvc ta". List stane za celo leto $'5.00, i pol leta pa $1.50. Vstanavljajte n^va društva. De set članov(ic) ja treba za novo društvo. Naslov za list in za taj niSt\o je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, DL Največia slovanska tiskarna v Ameriki je i= Narodna Tiskarna =: 2146-M Blue Island Avenue. Chicago, II«. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaške:«, Slovaškem, Češkem Poljakem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce, "PROLETAREC*' se tiska v naši tiskarni * i IS A DAR potrebujete društvene po trebščine kot zastave, kape, re i galije, uniforme, pečate in vse drugo X obrnite se na svojega rojaka F*. KERŽE CO., j 2711 South Millard Avenue. j CHICAGO, ILL. | Cenike prejmete zastonj. Vse delo gar.~ntirano. Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 321 BROAD STREET Tli. 1475 JOHNSTOWN. PA. WWJWYWVWtWWUVYWUWVVVNAAWVUVrtA/WVVVVWWVVWi Zaupno zdravilaiela čudeže •^koro ie 30 lot so Trinerjevn zdravila uspešno rabijo s nnjvečjim zaupa njem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatclja zasluži popolno zaupanjo in čislanjo od strani številnih odjemalcev. Malo povi šnnje fen jo sedanja potreba, da so ohrani zanesljiva vsebina izdolkov. Hranilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam jo spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinorjevih lekov priznava brez ugo voru, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in t ..rti lekuija stane st»ar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo v rednost Trinorjevih lekov povrnila odjcmalcem vse kar več pla Cnjo za nje. TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih jo devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ilodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščino drobovja vso nabrane nepotrebne in strupeno snovi, ki so nekakšen brlog r.lotvornih tvarin zavirajočih pravilno delo vanje drobovja. Trinerjovi loki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša nico in vsebujejo lc potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudoče vino. V zadevi znbasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavi bola, nervoznosU, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske oh prememhi žitja ali rudarje in druge dolavco, ko dela je in vdihavajo plin, če rabite ta lek, bosto našli v njem neprecen ljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodrere vselej t koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protinn, a'i revmatizma, nevrulgije, lumbago, otrpe'onti glcžnjov in drugih, najhitrejša in gotova pomoč. .Inko je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenjc živcev in r.a mazanje po kopanju nog. Dobite jo v vsoh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno ta izpiranje grla in ust; istotnko za čiščenje ran, izpuščajov in drugih kožnih otvorov. Dobi so v vseh lekarnah. Najnovejšo nagrado so dobila Trlnerjeva zdravila na mednarodnih razsta ▼ah: Gol«? Medal—3an Francisco 1915, Grand Prix—Panama 1916. JOSEPH TRINER MANUFACTURING CHEMIST f i£ 1333-1343 South Ashland Ave. Chicago, 111. J