OCR Interpretation


Narodni vestnik = National herald. [volume] (Duluth, Minn.) 1911-????, October 12, 1911, Image 2

Image and text provided by Minnesota Historical Society; Saint Paul, MN

Persistent link: https://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn84024585/1911-10-12/ed-1/seq-2/

What is OCR?


Thumbnail for

s
HJItftnilil
tu
i?-.
f: rf-
Mi |iwm
lili IfjfWIH IfCCTttMTl to
Ti
I
v
*r i
»linln rrlMlH PaMtai
HM MM« hM. Mn C*Wt» Mfc
tmrn tm TNWmi, —trutw mb C-M
mm«Sioiwwm
TI« tat M«erftt«m mM*
1M
»•tirani tat** UMUutta*
.{RMrM n s«cw4'ca» MtMr Htt 1' 1111 rt
prt Dwt.ni hm., mtm tet Mre* J, 1IW
NARODNI VESTNIK-
Stovcatka tiskovna 4ntt*
D«hllk. MIm.
ukan natt ctfrt* imm I rimi m.
.. mmiM tMM
Mimmut i« CMMO iitMlM
za pat tata
flBtrepa
ti
TatapMn iMroaa 7244.
Konvencija K.
S.
K.
Jednote.
I. poročilo.
Pnčelo se te, kakor je odredil
predsednik dne i. oktobra v Jo-.dobili
llftu. Zjutraj (k maši so se zbrali
dfrlegatt v dvorani lednotinega
loma, izvolili so poverilni odbor,
ki imel nalogo pregledati pravice
delegatov in seja se je zaključila
lo {»»poldne
Pri popoldanskem aadaljeva
inu so se ttnele ^elo fh~atine de
l-ate glede po predsedniku ali du
»vnem vodju suspendiranih dele
gatov. Po ilafjšent razmotrivanju
rta pritok ogromne večine zave
dnih delegatov, se je suspendira
nje razveljavilo in suspendirani
delegati /opet sprejeli. Želo bur
na debata je nastala na predlog
prestavljenia zborovanja v So.
Chicago. I'redsednik N'emanich
hotel ničesar slišati o tem pre
dlogu in se mu je upiral kar se
te daki. Hotel je postaviti gospo
darski odbor, a delegati so mu pre
jirečili vsako nakano Nemanich
je skušal in skušal nasprotovati,
vendar sreče ni imel, kajti dele
gati so bili možje na pravem me
Htu, vedli so se kolikor mogoče
lo potreba, da se doseže pravica,
rovanje se je vršilo do pol deve
tih zvečer, to je toliko časa. do
kler se ni Nemanich udal. Dele
|f»ti bi sedeli celo nov", če bi bi
lo potreba, da se doseža pravica,
ki se je do sedaj tolikanj tejtala.
za.
Nemanich je navedel različne
ttzroke zakaj ne pripusti, bi
-e vršila konvencija v So Chica
go, tneddrngitnt skliceval se je
tudi na osebna nasprotstva. kar
ta mu ni nič pomagalo Dosegel
ie le toliko, da *o mu delegati pri
trditi, da ie imel moč sklicati zbo
rovanje v Joliet Nadalje je pa
nastalo vprašanje, če so pra
vila veljavna ker so bila sestav
ljena kakor je hotel predsednik in
ne da bi bila potrjena od delega­
tov
ali društev. Nemanich je sam
priznal, da je "pomagal" pravila
delati, da ni imel starih, toraj na
pra.il jih je. kakor so njemu li
st rtgla bolj kakor društvam in
članom.
Društva, člani in članice mo
rajo biti hvaležni takim delega
tom, ki se neustrašeno postavijo
za pravic«.
Nemanich ni hotel dati predlo
na glasovanje, kakor bi bila
-njegova dolžnost, vendar podvre
či je moral večini delegatov. Ce
bi ne bil hotel predednik vstre
či delegatom, opravičeni bi bili ga
ocKtriniti. toda čast delegatom
(l/jeiTie so te male) bili so tako
tlio/ki in vztrajni, da so dosegli
v#e mirnim [Kitom,
Začetek tega zborovanja bode
'»tal v* i rn v ved nem spomin«.
k*jti na eni strani kaže obsolutm
SK-spodastvo in terorizem, na dru- i y
pa ra/umeii nastop delegatov. /fiH
so tako srečno razrešiti koč
ipvo zadevo. Tu se je iavno p«-!
teh zalo. kaj z edinostjo r-eseže,
fes je. da naš narod rad in veliko
potrpi, t/da če pride do »krain«
Mi. si zna titdi {omagati. Vsa
s\
naprednim dek'i:atom. teleti
le. da bi se na:i rjaki tudi v
•arnčem dmaim tako motto
g$i velik napredek tuueg» naroda! trn stvar. Osoda teh žen ni nič
i# Ameriki. 'manj interesantna kakor ona njih
"Zborovanje se je torej v pon-jmo*. Več jih je bilo. ki so s sv©«
rdeljek /.večer zaključilo v Jolietu {jimi možmi neustrašljivo posegi*
tin se drugi dan nadaljevalo v So. v politiko, ki tako rekoč tajno*
Bodite previdni
tin
SIN
SMO
cata W»
d.i.
Psvw ani aoapna 1* taalaaati spoaaaia.
ixmim
nKtiatM ta tat vastm« taiafta
Jote B. Smr*kar. t. OtiiUTU, M.
0«aa aai aa**iM n trta»aa
•aymuiMl l«l||*l. Daluth. Mtaik.
aa«n ciwiSTV KtiOMC. tacati *aa.
so rudarji v teh slučajih
Iharjeni
od
ope-
1 je prišel ob živlienje pri delu pri
vec. za druge se ni brigal.
primemo posmrttvino za
umrlim.
Kolikor je znano bode sodišče
I rv.
O I I
Idemo ^,
ta
Nadalje koliko ljudi je bilo'
čez pooblaščene se ne da popi-1
sati. Gotovo je. da se za take i
islužek.
i Ne rečemo, če pridejo ljudje v
(»oštene roke, vendar večkrat pri
idejo v take da jih potem osku
i be jo do golega.
$10ihi
Ktnai teh mož so sta-
hi s 1E«i lii doae-jle žene, itn«- navdušene za narod
Chicago. Predsednik Nemanich je!volile vodstvo uprave in da so
'tu predsedoval še doka) povolje- prav lepo i/.predle nitko, na ka-j
00» seveda hvala za to gre raznim -teri se je vlekla osoda dežele.:
I pritiskom od strani delegatov.! Prva deželna mati, bila je Marta T* Pj
I Tudi Nemanich se je pozneje no-1 Washington, še dan danes je ttnajo po Me. aha okolici svoje
kazat moža. pobota! se je z oseb- najbolj ljubljena in spoštovana."
jnimi nasprotniki in zatrdil nadalj-'Ona živi v srcu ljudstva, in mar- r,r* *W®*
no prijateljstvo. V torek so se i*. sikart era pripovedka in slavospev
volili finančni gospodarski, prav jse j' zvije v uje častni venec. Da ®vel«th,
ni, odškodninski in prizivni odbo» celo reklamo so iz nje napravili Frank
nosti in vpljiva. Kljub temu, da
»ila zelo štedljiva in svojemu J/
možu. poznejšemu prezidentu,
Že opetovano win f»tsali, tfa ft
i treba biti onim rojakom, ki nna
jo kako poško«lninsko zahtevo
'lr »fi rudarski druzgi zelo previd- Ko je prišla Abigail Adams,
nim, kajti vedno se gode slučaji, [kot prezidt-ntova iena v Belo hi-i
šo, je bila hiša zela pomanjkljiva, i
brezvestnih ljudij, da Kjer jesedaj sprejemna soba. tam]
I se brezvestni ljudje sitijo in raa-jso sušili perilo, A po njenem mne
Istijo z ranami ubogega trpina. »ju ie bilo še to preveliko in na-j star, Anton
i Zopet moramo omeniti neki vaditi se ni mogla na nebroj stre- (John Francelj. Marko Matekovič.
I slučaj, ki nas zopet uči da treba'žaJCv. Adams te imel hude case, J®"« Praamk, Joe Lrula.
'previdnosti Hrvat Peter Bosniči3
v mu
sta'a
I Inland Steel družbi. Neki ltali-! Zdaniš moral iti na Angleško, ie ^,
ijan. pri katerem je bil Bosnieh na i stavil svojo ženo otroci samo.
I hrani, z imenom BechettJ, dal se
v
tem času je ona pokazala, ka-
je 'krat-kim potom imenovati za J*0 ixgfwmna zna biti žena, cc se
administratorja in se je pogodil 2! pravice narmla
'tfrnžbo za samo $1«S .Pripomniti spomniti pa je o tej. da ni imela
ipa se mora. da je bil pokojni dol-
V|SJ*'
za to pogodil, da je prejel svoj tx
.OI 1C WWC n |_ _•* -i Jfct
:^klicalo Italijana na odgovor,
!o^ynihVs!nXvh katerih' bi^"^'"
treba ne bilo. če bi bila že sprva
cela zadeva poverjena pravemu
Ičloveku. Učimo se toraj iz tega,
i da ie treba velike previdnosti, U
ne iKKleino ojieharjeni.
I Nekaj drugih slučajev, ti se
'ravno seda.! vrše v razpravah pred
itukajšnim Aidi^čem, nam zopet
i kažejo nekaj druzega
KOST.
%ile pf*t
Ubita sta bila dva rudarja. Se pennsylvanskt katastrofi zelo pre
skoraj ni«ta bila jwkopana, ko so tirane. V sled tega, ker se ie podrl i
lie sorodniki v starem kraju dobi-j nasip je ogromne -škode, pomanj
|li od priganjačev razna ptxjbla- kanje v preplavljenem okraj« je I
stila s kateremt naj bi pooblastili |ze neznosljivo, vendar število po-]
'tega ali drugega. Sorodniki iz nesrečenih ljudi ni toliko, kakor[
.'starega kraja so bili pa tolikanj!se je prvič poročalo. Jih je le o-jKromar, M. Bizal.
pametni, da so dali pooblastila v kolo dvesto, ne pa tisoč kakor se'
Ameriki bn ajočim sorotlnikom. je domnevalo. Vendar vsak po
lki naj se potegujejo in poravnajo: nesrečenec je žrtev tnorilne lahko
zadevo z družbo. Vendar, ko so [mišljenosti, ki zahteva v Ameriki
ti pregledali svojo zadevo pri so- več žrtev, kakor celi drugi svet.
I iltsču, so o|»azi!i. da ima že kon-jfc se govori o umoru mas, tako
izularni zastopnik vmes svoje pr-ije gotovo v tem pogledu to izftut
Iste. Treba je bilo potov in stro-.na pravem prostora.
liUtov, da so se otresli tega sitne- .,
Ko je leta 1893 povodenj v
,vo ,pia.
\!!sklh.
stvari trgajo, ker je pn njih w-
!ce.
izkoriščevanja kar na debelo.
{prave x**topnike, ne pa oderuhe.
v
,,
tJ
MČIh
DfRZMniV
P«inJvaj«t |rezt.tfnlov
Mil, n, čl« Z,lr„M„ih ta., v
iVf
povooenf v|^
?S
lo
an
v
Ravno sedaj se nam poroča, da reči, ko se je ravno v tej državi Math Spreitxer.
je neki tukajšni odvetnflc, s kate-i pripetila slična nesreča? Ne zna
I rim se hočemo še baviti, dobil za|se. komu bise bilo bolj ču -iti, lo-j Tower,
lenega rojaka
al|X)vski
odškodnine.
PUpnjtnliHi
ska poipji.
-ite*
1
kupujte potrebščine
proslavich, Math, ri
1
e bila Marta bogata. vendar je ",0*,ch: Jakob
takrat je amerHbratjf( Math. KapŠ.
komrakto^ev,!
brezobzirnosti papirnice,«
za se si je pridržal polovico, drn-jki je v bližini mesta Austin dala i Goatihlt: Jakob Skala,
!go polovico, pa je tzrx~il pone-: *Kraditi reservoar. ali pa obla-1 Mthctič.
I srecencu. Ah je to prav, ali ni toj^im. ki so pripustile, da je to-i evljar: John Mei«rte.
skrajna infamija, da se požeruhi,
varna
imastijo na račun nesreč jdjetje .skoraj nad glavami austin
Toraj rudarji, kakor smo vamjskih prebivalcev. (iov ri se, da so
že opetovano zabičali, če imate bili prebivalci uslužbenci papirni
itKl^co«lniiiske zahtevke, obrnite
Ali se znabiti radi tega niso
se do poštenih posredovalcev, ka- upali ugovarjati? Vsekakor je
i terih med našimi vrstami ne i bilo, da so bili prebivalci v.. večji)ton SVtihir» Jpe Sprta*#**.
manjka od katerih ne bodete vara nevarnosti, kakor mož ki v Itletš i
{ni, kakor pa od onih brezvestni- izdeluje dinanut. I
kov. ki komaj čakajo, da se zgodi
kje kaka nesreča da bi potem od-i, ^'fm\ar
7'x:m
in}e imeli profita, llansko leto se je opazilo ^rtisenjej
Že leta in leta sem so se vršila !z.'du
Je se večji. Zt\
,n se ,ansko v.,del°'
a
"Narodni Vrstnik" bode od sedaj!nas,aU °*roraneRa
^/efervoar ne b«le mogel pre-
i tuprej delal na to, da bode temu V teli dolini so bili .prepričani,
.konec in da rojaki, če bodo p.»tre- da se bode nasip podrl, vendar dal
ibovali zastopnikov, bodo dobili- se to zgodi taku hitro in nepričari
:1
s
«,Uj
OTi
-skava. Krivci bi morali biti ka-
rd5kavl hk]i
zvril k
od easa ko je bil WasiMngt in pre
zidem. mož je bilo, ki so iz, Johnstownske irtve niso bile
i Iiele hiše v Washingtonu skoraj' maščevane, in kdo bi upat aatrje
jčetftae cifi^riMgi ljudstva vojvati, da bode sedaj drug»i«f
Ahčin, Anton
al
a
e i
Ribič,, Anton Lenič,
Jakob Viran
V
rant
lika opora v njegovih poslih.! Mesnic« in gfteerija: Htn:
(. eravno so jo obsipavali s častmi, Brine, Peter Jllli, Frank Slbat,
bila je priprosta. Oblačila se je te i Geo Miheli^.
v to kar se je doma pridelalo in Brivec: i?rank Lošin.
sploh htlft v*or vsaki gospodi-'
i-nji.
Krojač: jakob Ambrož i£.
Manufakturna trgovina: A.K.
Marnttc.
ie. ^f.5,a naustrasenof Mesnica Lapp bratje, G«o Mi
strani. Ko je ob vstaji helič.
izobrazbe kaj bi bilo, če
žan P»echettijn na hrani $+6, ka-!^' M* tako izobHa&tia, k|kor?«o
jtere si je Italijan pridrial od po^ *«*e dan danes
'gojene svote. Italijan se je samo
Ravno taku e z r)c
etniM
Katarina Adams snaha prefinega '^rlJ{0' J0*,Virant,
Seda se pa rojakt in sorodniki j»rezidenta je živela na evropskih J°"n Kostelc, Josip Fugina.
ponesrečenega pritegujejo za ob-i dvorih, in je bila zelo naobmiei*r Mesnica: Geršič-Grahek.
novo pogajanja, ter da bi s tem I
Le malo se govori o Roo»^vet
to vej ženi. Njej j- hilo le, da jej Fineville.
bita dorbra gosi linia n dolra i
^io Vna ^Oln,
v
skem življenju.
o
Spitznaget.
GroceHja
^,v
dison in z Elizo Momo*, Louise! Gostilne:
fai oprava Mice
Kraker.
Slaščičarna: Anton Brodnik.
Zlatnina: Joe Cimzar.
,a
«^tobi »a Gostiln« John Kuzma, P.M^
1
SKRAJNA
John Bartotj, Jo«
esnica
Math. Macele. jai
Jatart Stakelj,
-Puš.
čevljar: Jernej Levstek.
flibbing,
OlDlIltM: tohn
Buhl.
GoalUiMtt John Spolar, Frank!
By-
ja
za^l**evala
Smrekar, John Plut, Joe
tisoč clo- «:muk, Martin StHdb« Agntch!
GroceriJa: Žlo»?ar
skega zasipa. Sploh se takrat niti-Bezek.
"!ni mislilo, da se v civilizirani dr-! Brivec: Frank Cerček.
jžavi zaniore pripetiti enaka ne-1
sreča Kaj bi bilo pa temu sedaj'
jMsta\ila tako nevarno po- Krojač: Joe Stonič.
bratje.
Krojači: Joe Schweiger, Jofcn
Mesnica: Ant. Gorailt.
Gostilne: Frank Trampnir A»
Ihilath.
Gostilne: Jos. Sharaboii, Jakob
Stubler, Elija Ratkovič, Marko
SSvit
nmka
vode-
'kovano, to ac nl nobenemu nitij
sanjala
nvw tnRBQfc
Gostilna: Josip Francelj'
McKinley.
Gostilne: Joe Ahlin, Tooi Sko-
Dolinica v katerej se je nahajal Geo Gocif.
reservoar je zelo ozka in čuditi se i
je sploh, da s« je ob katastrofi}
rešilo toliko prebivalcev, Ce smo po pomoti izpustili
6..C*.
.)talco P»dl«i», I?-«.!-
d" na^
S
'S
popravimo do prihodnje objav«.
"NARODNI VVtTNIK" ZA
V««, VI ZA NJBOA«
cmas
Kova^
dved, Lovrenc Kovach, John Br*
•iac, John Campa.
Groceri ja:
Jakša.
M,
LAH KO
MUL,
Po svili groccrllah.
K
a
3 Itokc Mke ixielnte|oalMM
jU veUw aobea lake kakor
s Moth Universal mlinarska dražbi
u: -.v '.
JU Nc|bol|ft« BM»ka nm Iraklaf« I« pecivo,
Joe Selisk
slovenski gostilničar
ELY, MINN.
Pnfeji pristno lome«, otljtti
Mitetii rojakom —li
iIm,
Svete pivo.
iMiMM
Mcuba
lm preskrU:
1
ZAVAROVALNWCX
VOŽNJE LISTKE.
NOTARSKA DELA.
nMi ii|
p« $1.50 $2.50 pit«.
WMskey od $2.50 io $4J0 plm.
Mbo
wei
EVELETH, INN.
KAPITAL IN PREOSTANEK
$67.000 00
v A%i1llu po
MMIlk
Parobrodnl listi za vse crl
Plačano «kr*stl po S o4 slo.
3F==1G
JOHN B. SMREKAI
EVELETH, Inn.
v"•.+*'
4
POŠILJANJE DENARJA.
PRODAJO ZEMLJIfte.
Zanesljivo ii pošteno.
.f 'N
-V
Opravlja vaa bankaralta
Kapital 980i)00.
•r"f-•»—-*
o1'

Cni L. BfCMtch, prewdent.
Joveph Gmm. V. presides*.
John B. Smrfkar. »ecretarf.
.Km"|li Mantel, treasurer.
Anton Hrart. Arettor.
R.iyrmind heijtel. editor.
National HeraM
Gostilne: Joe Nose. John Mu
n Erčul, Anton Intihar,
Mantel. Kukar in
Gostilne: Frank Virant, John
Couže. Jo« Seliškar, Joe Skala,
ki so nadzirali gradbo johnstown- Manufakturno blago: F«tfr
Virginia.
2eleznina in groženja: Martin
Aurora.
Frank Zaje, Makf
I Dululh Universal m«
Dululh Universal
First National Bani
URAD 415 PIERCE ST.
State Bank of Auroi

xml | txt