Newspaper Page Text
INIA MINN. pripngpMnn ia Krntt v mest«. denar 11« prodaiimo mm obresti od«!«(. Verant OSTILNICAR ETH, Minn. OLJŠE PIJAČE IN KE VSAKE VRSTE POSLOPJU SE NA HAJA TUDI nska brivnici. E IN POSETI- TE NAS! NSKA GOSTILNA nk Medved SHOLM, MINN. PIMM* 101 OCA SE CENJENIM KOM V OBUJEN POSET. SA POSTREŽBA AKOVRSTNIMI PIJAČAMI. an Zgonc avni notar ISHOLM. MINN. I "JE POLNOMOČf, !*OGODBE IN VSA NOTARSKA DELA. TE SE PRI MENT' »»»»»S*** P. Ahlin INLBY —»MINN. HA PIVO HA O IN DEBELO. IN VRI DKUQB VV SPADAJOOS V pro vrsta DMO FRIPOKMA BOJAKOM. aaeaaaaanaaaneaaaae GOSPODINJA IN SADJAR STVa Sok iz jabolk in hrutek. Marsikaka kmečka gospodi« nja nima pri rokah malin. gro zdjiča ali jagod, da bi si skuhala malinovca, grozdjičevca ati jago dovca in si lega sadja tudi ne mo re kupiti. Pač pa ima v izobilju raznega drugega sadja, poselmo jabolk in linišek. Takim gospodi njam bodi povedano, da se da tu di iz tega sadja narediti jako oku sen in ravno tako trpežen sok, kakor iz malin ali drugega jago dičevja. Sok i7. jabolk in hrušk je pri nas š« prav malo znan in vem, da l.o marsiktera gosjwxlinja. ki pri pravi veliko dragega inalinovca /majala z glavo, češ iz te "ni'4ce" pa ne bo prida "kruha". Počasi, draga gospodinja! Najprc, posku si, in ako vpo&tevaš vse okoltio sti. se boš gotovo prepričala, da v tnarsikterein slučaju ceneni ja* bolkovec lahko spodrine drag ma linovec. Maline prideluje malok do in so razmeroma relo drage. Prav na tak način se izdeluje hruikovec. Ker pa luuskani manj ka ki-!itie, je prav potrebno, da pridenemo hruškovemu soku med vkuhavnjem na vsak liter te kočine do 5 gramov citronine kisline. Sladkorja potrebujejo pa manj kakor za jabolka. Komur bi ne lulo vseč kuhanje jabolk hrušk pri napravi soka, w lakho delo spremeni tudi na ta način, da zdrobi sadje surovo, in iz 2d roba jiotem odtisne sok. Se veda je treba v tem slučaju veli ko močnejše stiskalnice in se kljub temu pridobi manj st»ka Su rov jato]čefi ali hruškov sok se istiMako do čistega precedi in kuha s sladkorjem, kakor zgo i ii jKipisano. labolkovec in hruškovec imata neznatno svitlo barvo, ki zelo tuo mar^ko^a v*aj na vide/ kra U vrednost teh sokov. Tudi tej pomanjkljivicsti lahko iKl)nmnre Mo s tem. da *ok med vkuhava njetn {»obarvamo z borovnicami Primeren pridatek tega naravne ga, neškodljivega barvita prav nič •e škoduje okusu, pač pa »piiva na ok«vo vnanjost, MOTNI K KANACIfdt stoji, kakor Itaba. trebuh noter, prsa ven. »t kanacija To ao bile navadn«' prve Intnede ko je na* st -tnik *jutrsi o^lrdoval svojo Urf -«dhod pripravljeno k oni pianijo Prt njem je btk vse le kanaci ja Ct A 1 Za jabolk«vec so dobra vsaka boljša kisla jabolka. Seveda dobi mo iz finejših vrst tudi finejši iz delvk. Zlasti so priporočljiva za to zgodnja poletna in jesenska ja bolka, ki jih j«- včasih prav mno go in ne zalezejo veliko, ker so malo trpežna,' Jabolka za jal»ol kovee morajo biti popolnoma zre la in vložena naravnat z dreves niso porabna. ker takrat v njih še niso dovolj razvite razne snovi, ki jim pozneje dajo prijeten okus in !uh. V naš namen lahko vzame uio mešanico raznih vrstih in je to se celo boljše, kakor izključno ena sama vrsta. jabolka se najprej umijejo v či -ti vodi, otrebijo morebitne črvo edine in gnilobe, potem se kar v koži razrežejo v krhlje in dene )o kuhat v ploščen lonec, zalite prav malo vode,. Kuhajo se tako dolgo, da skoro zmede, med tem jih je treba večkrat premešati z le »eno žlico. Nato se stresejo še vro ca v stiskalnici), ki je znotraj pre grnjena z redko, snažno vrečevi tto ta propušča sok a zadržuje brozgo, da ne izstopa skozi stis kalnico. Pridobljen sok se takoj precedi »kozi gosto platno, da do bimo kolikor m«ri čisto tekočino, ki jo potem vkuhamo s sladkor icm kakor malinovec i. dr. K'a vsaki kilogram stika vzame mo kvečjemu kilograma slad korja. Med vrenjem, ki naj traja do 15 minut, pridno posnema Sio pene, ki se zbirajo na povr šju. Kontno vlijemo še vročo te kočino v skrbno osna/ene in raz grete steklenice, ki jih potem ne produšno zamašimo, tako kakor je bilo to popisano prt napravi malinovca. Ako pridenemo med kuliavanjem soka malo vanilije, i ridobi mnogo na okusu. »I -totmka za kanacijo. Zaradi te ka'a dne "Tagscharge" kliče: ga mu je pa tudi moštvi dalo pri-, "Outen Morgen nieme Herran, iimk kanacija. ki sc ga je takomemand marod#ailes gesund je. prijel, "da se ni mogel otresti, i bil VijMvec prvi ki je rekel: "(»o velo častniki, seveda o| njegovi i spnl koprol. jaz jeger Vipavec® neprisotnosti, so ga imenovali kaj sem marod". nacijo. Kes ie bil bled in upade« in oatal Stotnik Kanacija, ki se j* prav i je iz va do Marinlenvisita" za parv ptsal Hoibauer je bil o-' Ko je klical bolnike jn« vrste častnikov, ki so lenarili je šel naš Vipavec težkih korakov na cesarske stroške. Delal je kaj do preiskovalne sobe. Ko pride, tnalo in ce je vodil sv.-jo kompa-• pred zdravnika mu pove, da gaj jnjjo, je nad njo kazal, kako nelju trese mrzlica, zdravnik mu pa na-j I be so mu vaje. Kil je eden najsta- lije :se ie spreobrnila v razne kasern: na to se ni oziral, pac pa vselej. naletel na Vijavca na cesmt. Ka ., sovražnika.' Kanacija sj.i avi se doli in jutri prides k ra .ortu .!, Na l»etel gos,K»«l liaup.ru. jo i konus ,e sphval.^la jnaetja se IkIJ dan pred cKihtulom na vaje pn cl i Vipavec do stotuikove koljjlice, Pod rep ji je pritrdil zaponko, s katero se navadno zapira o kra vate na prsih. 1'boga živel je se veU. mahala z repom in brcala, a Zaponke sC n, mogla rešiti Ko stotnik zajede, seveda ,t ni h.lo! tako hudo stegnila, da je stotnik j,jja zgubil ravnotežje, padel i/ trebušen stotnik nam je koiv.ajj In ah je njeirova k4Hta leno sto pala. K. .»• naziv JI i ne. znano. jpn na Kanartfa. kako mi I kaiutcija ce |e |n«|{ov pure" kako napravil, da mu b:lo volji te bil katia i ija v cm če. je bil i«ai v kompaniji. ki bi ur naatvan veliko rejših in menda je čakal že kakih iti mu veh "Otvori vrata". Res •1.5 let da bode povi-.au v major-' je Vipavec otvoril svoja vrata ja. ker so stotnikov« lastnosti (usta) in poznali tmli od zgora je »tftt- tekočina |o grlu Vendar r. Vipavi jnik Kanacija ostal le stotnik. oevmi želodcem se ta tekočina nt Bi! je čuden človek. Pri njemuiniogla sprijazniti, kajti Vipavec je bil le isti v milosti, ki je znal'jo je takoj izbruhnil, vendar i. držati "trebuh noter, prsa ven", kakor bi se SJKMI.JIIIIO V pljnv i in čimvecja in širša so bila prsa. nik, pač pa po zdravnikovi b! •, temvečja in širša je bila njegova in lilačah. l\'inek tega bruhanja milost. čimvečji je bil trebuh, ni izostal. K mulo so se pričeli temvečja nemilost. 2c pri nov in prazniti želxlci drugih, res 1h!-! jcih smo videli, koma »e bode go-jnih vojakov in "MaMnlefimmer" Idilo dobro ali ne. i je zgle1al tak«.. kakor hi v njem Pri kompantji je bi! ttvrščen'kuhal močnik ali kaša. tudi mki V ipavec. Bil je res ko-i Zdravnik je spoznal Vipavca renjak, da je malo takih, žilav kot- bolnim in ga spravil v "Marode |slon, korajžen, vesel in sploh vse /immer" Kako se »e Vipavcu od i lastnosti \eseljaka. Hitro ko ga tu nadalje godilo, nočemo slišati je stotnik zagledal, je pred njim prihodnjič. obstal. Skrbno ga je ogledo\al ter ga prašul |x imenu, odktnl pri liaja itI. Napravil mu ie navadno i in uvodno pridigo, to je svetoval mu je. da na b.xle "priden" vo jak, da bode že prišel naprej. Vipavec je bil res nekaj časa pri- dfn» sc if ta ,ako kj UA w i in einzeln areste ... mo. da bi ne bilo v Tripolisu Da mu je bil stotnik naklonjen. kjer mil je le mogel, mu je naga i.d. Nek,h- smo imeli vaje Naš .CJ)K ,1 ipavee je bil pri predm straži pa nan i ^.Ja Italija .1 TrLlisa n« je pnW ^A(«fka^*f e 1 a Kv.».ejikno inovrastvo mu je kmaio |xkazal. K4 v a takne pade. a z njim tuli »rtot- ji NAKO.MII nau^iiieg« v I(MV ena maščevanja 1 i a nik N alila sta s« po bregu, da i^j stane vsaki bilo veselja jih gledati. *ba sia .i'led da tako. da »mo se jima mo rali smejati. Stotnik razstrgan tu po obrazu Vipavec k preiskavi., žlico ricintisovega olja kmaio e zilrčala grenka Lahi v Tripolisu. slrf obrtni, da se je na«l njnn rgraza «V to v veselje. ipavcc je bil pore-' a den vsaka njegova poredne*!,, Cel mt se je začudil ne«. wn| castnistvo. a nam vojakom je b.lo ,ianoJMl 'ltaHjc pr i, su o n3li]jxu s k l. fi||| natuerava ktW tl» ^Hitivirala ter t)j rala Xe |fchno preus!rojc v skcm ka k(( kuUlirm iko zega. Splazil se je na cesnjo in MS Crani Aw. .,n vendar, da se to prične s enkami in lH»mlami in in lKmnanil „. mrski to dobil «e nalog paziti v severni me ji na sovražne predstraže Vipa- Trip,!,s ,e vecinonu p,i«. vec je res pazil, a na vse ka, dru |f ob obre ju nekaj mjIl v v ,o obiral kar se ,e dalo. Stotnik 'vno nekoliko ob a šc to ,iko Hatuu ij.i pa je ravno ob tem ca ,jnj ,\ra},ec napravi svoje življe i sii pre^lcda\al straže in seveila n j^ trgovskem ozirn je bih1 le' )Iikilj pn in Ut da Sl tiactja, kaj delaš gori. lpavec..,jobivali iz drugih dežel nat mu ixl^o\oii. t.ospcMl haupman, trebnejše stvari. Trgovske i« jKnizno meldam. da gle(am na j. k t)il kai wne ia iakrozi Nec ,n IMX a v iz cesnje. Pri rap.rtu .Jrud«n, ,e_ V }l*avei *«"»|»et n lasa. iin.sa m^aj la .joma. seilaj toraj niso bile ker šlo je skozi e n n u 0 a ,, o i Vv K.IK-- a rava Iu!lja osjlo .. darsko organizirati, kako bode rtr V!lkl u j,jšc različno, poudarja pa b. ).,!,u'ka '1 ,C ,-A!|JA .CU OK „., cV je odiHslala v dei ""^^"^'Uvoje eksperte, .la proučujejo htxlnjoM, t\» je koliko protita de imela Italija «wl okupiran« ,^ ozemlja. Kakor se sliši, so j»a n zirana kaj sUIm in oh O1JM\ pac pa se je j»arkrat:s j0 ja organizirati toliko, da sc-d a.j no in z vso svojo težo tako loputnil na tla. da smo mislili, da se stot i nikovo okostje razleti na vse de |le sveta. To je bil Vipavcev čin. i l)rugi je bil pa ra\iio ta dan s!eJ|,jja niogiK~ i preustrojitev deei: Lezli «m«» po Mrmi gon. slehl. \ipa\tn gu ^loda, {Ktftn sklepamo i/ tcitca, kai tx tlc pa mu jHxla r.4co v najstrnum 'bregu, da mu ixmuga lo vrha A j- ,y, ravno jvn vrhu se ipavcc_ S|HXI-| italijanske davko,»l V a če a!ee. Kkspetlicua lan stotisoče. nasproti tem izdatkom ni jvoUri v Trii»olis Tudi tja, pač pa prnleio tudi te na ru mena italijanskih podanikov, ^e t^laj je bilo toliko davkov, da in rokah o|raskan. Vi[avee pa, ki|S* jih ljudje le s težavo zmago i je v padcu imel tolikanj prisotne ga duha. da je valil stotnikov o truplo po kamenju, je bil poiko idovan te na c. in kr. bluzi in hia* čah. "Kanacija. zakaj me nt#i pri držal." To so bHe prve be«tede. ko ,se je stotnik Kanacija s-piavil na noge, ter si brisal krvave srage iz ^li. Kako jih bodejo pa stslaj. ko se bodejo povišali^ tvez revno deželo prule še vec" revščine in ljudstvo se bode temu imelo za hvaliti le dr/a\i ki je s svojim ro{»arskirn ix»željenjem jiosegl'a v peščeno deželo Trt|K»lis Kakor znano se izseljevanje iz Italije v /.dni'ene »Irzave tnno/i ol dne hraza in rok. ifavci mu pa od- -to dne Kakor po Slovenskem vrne "'H»S|)H! hatipmau, jvoniž no meldam, da ste pietežki in o |komi, in gospiNla hatiptnatia ni -*em mogel zadržati." Mi smo vedeli, kako jc stotnik Kanaciia štrbunkml v prgfad, ve deli »mo, da se ima marsikatera stotmkova stran zahvaliti da je obnhana. edtno le Vipavcu Hi so vasi. ki ni ,vl tako tudi majo zadostim delavskih uniči, ki bi opravile |otrrboo tlelo in u mevno je, da -e liode vsle«! sla Inh ča*ov v Italiji itseljevaaj« •«e IMJJ iMintnozilo, t^a deželi to ne IHHI« k u»tilo je ipotovo iti kai ji ne U»»le sk»v Movala njtita *u»»ania jMilttika to b.»le sk.slov^lo zseljevaiijc uj Uvta ni če se Ivwle v kratkem n sliiak, da ie italijanska čeve«a ma^evanja. kajti nekaj i'* Wnnoulavih v prrfm«!, k*l*a. ga *i je sama »kopala .časa je j«»stopal r. Vipavcem prav milosin.. Knakoiitcmo potekali ztffl« tki tliu v i Vi siulanm drtiani# vs jaatva n» »nielo nikake »pmiirm narava .o «k»ro ttepi«^tan l«e. kar ie Vij«avca #elo tUdgisa-!si na nemških trgih v Hamburgu, *»k» /aradi »e*a je sklenil. Ia s« itn Vfagdehurgit. kakor tudi v P?« "melda :nar«.t Par v-«vt-rov ci tlanitxirgn in Magdeburgi! ga videl, kako je h*ai sten«» jrij*» na|redvvale vCeraj ia vin pit -O sladkor)« svott postelp |«L je jmgoatuwa!ntapH' v Pragi »a IN vinarjev i« itirikiiK*. ne natnre*' vt»»o ali S*daj t« sla*lkorni l«aroti Mgttvar žganje, pac |i ie«ik In k« 1 j«|« na doievno vmtie 5 Ei tltfh MHm. i4# otvoril prvo slovansko trgovino v Minnaaatl s ra* must likorji na dtbits Rojak«! Kadar pohajate slovanska gostilna, zahtevajta Mip go, katero prodaja vaš rojak, in Trgovci! Dajta »aro^Ha svojemu, kateri vam da najbotffta blago po boljših cenah kakor tuje«. Prihranite naro čila za njega. Josip Scharabon, BLI/0 UNION POSTAJI Kadar pridete v Duluth posetite me. Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar«staro domovino po tvtdki Frank Sakser Go. Prodaja parobrodne liste. KMHgggn ts%350n QMKW O U s *mrii n lalar Martin Shulik« CkRi Anion Zalar & Co. tVfc.Lfc.lH, W|NMtrf« no« o «1\or|»M«o lrf|««|ni groceri|skega blaga. tutii e s n i o Kup«|tt fotrtlteiN pri us ii si vas nlotoi|iao. :F' --"-Ii t. J5-JIWWWWM Rojakom na znanje! Pni ii jidina slovenski udUotilmci uniislid kritkili ia ..Virtiftki" smodk ter prodiji rainovistPCM itm in likerja SIRO na iSttth, Wtiolvsili um priporod: laportnifli stirokriiski irlnjmc .zabej $10.50 kulisi i trcpmotico. uboj $10.50 ktmisko slttoncc, iiloi $10.50 Three Star Copic Brindv. /aboi $8 00. Športi 6ii krepei: ki pijača 2i ti eksjK-rti jovolali, da Italiji ne bode dosti dobička, pač pa z trn be To je sicer čisto naravno. Kupi e ejjf nj lapskl ela '-t miisno, je zelo tež.i\ TrijH»lič9n»ko ljudstvo ni tako da bi bilo v njem kaj p*wi|elu sti, ni ktiitivirano. ter deseti« .i in desetletja bi prešlo, pred no ii o i k U a w a j' n k a I a z a o a a I i a w ttpa- ^. a hk i ,„ v e z a s e .lbe i o s stare Ir nlidP. :ito| $9.00. A. H0RWAT0V0 ZDRAVILNO GRENHO VINO. ilKj $5.SC kakor tudi caltlornilski tresiir IR "Bourfeon Wkiskt" i. t. d. i sodtkik os 25 ftalenot niprn vedno pc Rijni.'jik c«uk. airočilll kojia priložili ienar dolite mt«a popust n kar sa Aniona Horvvat, Sedaj gradijo ie ceste, pocestne lelexnict, vodovod trgovala hiie in privatne in ve£ delavskih hiš je ie postavljanj. C» Mete dela ga dobite in sedaj je čas, da »i osktbite lote. Praiajte za reference: elariNa I. V. Mmn DULilTH, MINN. Dulutti, Mina. Vari najboljšo ia rojakom dobro znano piv« li v steklenicah pod interna JtEXM kakot tadi pivo v sadeki. N v Norton oddelku a* nahajajo prav bttae novih $80.000.000 tovarn ki jih tedaj gra dijo v DULUTHU obstoječe iz devet z^alnic in 43 dtugih po »lopij Okolo j»et milijonov so ie potrosdi, največ za pod»tavbo in dela seda) tu od 600 do 700 moi. Kadar bode delo končano, bo de vpoaljenih okoli 5000 delavcev. i ll FRANK TIAMPIISH,, si iisafei KH^P» NHk a *A '.A' \n\n O Grant ava. i i i i i i u i v i n i n u n i v v a k s V o a n e k 415. WsM Michigan SI. DlLiTH, Mfta*. In »uhlm mrwtm, Iii rulnliin In itoiimrt ll oškov. ki se h. .do na N. Chicago Sir. JO LILT, lllliiafta. Steel Plant lote JOE SCHAKABON, DULUTH. Minn. F. O KRO/1CH, F. ALFRED W. ki fcHNOV, 493-4 Columbia BUg Duluth Brewing & Maltini Cm