Newspaper Page Text
A«' i Avfust ftettoa: ZLAT AR JE VO ZUTO. Hutpnctaa povoa* AVi tplitt '(J5» tetem hrvatskem natisu.) "Kj. naj bi ji bili fftji konji bili glavo Resnično si videl "Tako. kakor vkJim vas.'' Štefanu s« stemni čelo, mučno nategne uzdo in ve« .se strese. •!kl)ro!" reč« naposled. "Poj di na Mcdvedurad najej se in na pij se Kmalu se. vrnem. Sc da nes bodeš ponesel pismo goapej Gruberjevi v Samohor pojutrš njera moraš biti zojiet tukaj. Zdaj ili in mc čakaj!" Stefan vzpod bvi)e konja. Cokolin pa se poda v prjd. /-a njima stopi na cesto lurko bil je videti nekako vesel. Poda se proti izhodu v samo stan, kjer je imel'svoj« aavctiiee. Kakšni dve uri {o poldnevu ko rakal je brivec naglo proti Satno boru. Nosil je pismo gospej Klari Gruberjevi, lepi vdovi in gospo darici »antoborskega grada, Go spo Štefan pa je zamišljen stopal po svoji sobi semterija. Hil je zamišljen. zelo zamišljen Včasih je postal pri oknu, pogle dal v svet stopal naprej. '"I.uka'" lakličc pri durih in takoj vstopi sluga, "Alt je r»vj uc m/ "Da, vaša mi! 1 v ...Kmc sluga. Naj pride sem!. Takoi "l)a vaša milost!" in siu^i di- .... it- ttal Stefan pri ..k...., iisi ,i Vsaka iiliea mu je trepetala. Zdelo se mu je, da bi uničil .sina in Zagreb. Dva krat ali trikrat si pogladi čelo in začne gristi brke. "V taki mlaki bi se na •-It vala eka tiašega slavnega roda! Deček je /norel! Znorel jet Strela boija zadavil bi ga! Nato /ačne premišljevati in si gladi dolgo brado. "Ne, nočem taku! Tukaj ne gre klin s klinom. Deček je divji •noja kri. kakor je rekel Vramec. Ne sme celo zdivjati nora glava, zagre/la bi se dalie v norosti Pro ti temu zastrupljenju {»omaga samo protistrup a ta mora biti Klara. .Mlada je in lepa, bogata pa udova. pametna udova, ki je ukusila sad z drevesa »pozna nja Ni plaha in nerodna, kakor so devujke. kakor je Pavel. Do ber trnek je. riba se mora polovi ti." Istočasno sc tiho od pro velike duri. TNah in nekako zmeden vsto pi Pavel "Kaj napovedujete* oče?" reče mirno in sjtoštljivo. "A ti si odgovori Stefan in krene malo glavo. Stopi blizu T" Pavel se približa očetu. Ta sto pi ml njega in mu ostro pogle da v oči. "Pavel." reče num.«. "pamet te zapušča. O tetyi mi p«\..rc marsi česa Mestna rtevojka ti je vnela mozeg ali je res"' Aha! robledel si, torej je resnica*' "CK*.e pregovori mladenič. Poslušaj, sin! kaj takega ne sodi se za tebe. Muha si brez gla ve. Jan snujem in delam, da bi po stal naš rod velik in močen, a ti kolovrati« brez smisla meseč nik si. Ali .se ti ne »tudi, da se drgneš ob priproste smeti? Ti «i prvorojenec slavnega plemena, a ona le dekle bre/. imena. A ko si ?e zrel za zeuitev ožetii se Ne branim ti. Stotine nevest i n aš plemenitih na jedrn miglej in tudi bogatih, a lepših, kakor je cvet t?, zagrebškega smetišča. Kje drugod bi ti oprostil. Ali «na jo Iregorijanci dosti kmetov, ali nimajo kmeti dosti žen? Ali rav no v Zagrebu Dokler se jaz pre piratn in pravdam t. zagrebškimi kočarji, gladi in ljubuje moj sin zagrebško dekle, l.epo bodeš sj ple?rn»nil rod Pa še več Zlatar ski ne/.ikonski "trni Kw'o ]*«n- '-K ELY 4 '^1. imk» nt*ili lit« po svat*. PtljfSra niota!" "Nehajte, oče!" ojunači se nila demc. dvigne ponosno glavo in Metlo lice mu zaian. 'Na krivem sledu ste. Ne vodi me grešna kri. \Wim si na nepošten načm oma deževati imena. Ne dotikajte se čistega lica, ki je tako čito, ka kor ribje oko. Pokoren moram bi ti kot sin svojemu očetu, ali kot plemič moram odbiti vsak ma dež, ki se vrte na tuje poštenje, s* •sobno ce a« poštenje ne more braniti z tnečem. Poslušajte me, oče! Kakor vidim, ovaduhi so vam vwe prijavili, a jaz vam ho čem prijaviti še več in bolje. Ne znam se hinavsko zakrivati in no čem hi dnše skruniti z lažmi. Kakršnega me je rodila mati. tak eu sem. hvala Bogu. Kakršno dušo mi je Bog dal, takšno ka~ /oni tudi pred svetom. Kar mi kaže oko, to gledam in kamor me vleče duša, tje grem. Nisem ka kor nuna, ki moli na očigied ve nec, a misli na druge spakarije. Kaj hučrte? Duša se mi je ločila od gosposkih nazorov in sodim, ivakor sodi svet. Moje oko je za gledalo. Krupičevo lX»ro in du.a me vleče k nji. Ko sem jo rešil j^otove smrti, ko sem se poltnrtve dotaknil s tema svojima rokama, zavrelo mi je srce kakor se vzpe nja čil konjiček. In duša uit je re 'sla Ah ni to čelo ravno tako be lo, kakor je najdeš v gospodsketn dvoru? Ali imte kili svileni, ust ni mehki in prsti tanki in lepi, ka kor ponosnim gospodičnam, kate re vidiš na očetovem dvoru? Res je, stokrat je res. pravilo mi je -rce. In udal sem se devici z dušo ki s telesom, pa okoli vročega sr ca se mi vije trden oklep čast in poštenje T* Oče zarudi v lice. "Oh. gospo dič. previsoko vzdiguješ jezik! Ali te je talko pridigo naučil kak šen pijani pater?" nasmeje se v jezi srditi Cregorijanec. "Srce, oče srce!" "In ti lučcš biti moj sin mo ja kri Gregorijanee Rojak hočeš biti onega (»regorijanea. katere ga je dičila zagrebška škofova mitra? Vera in Hog, ako bi te ne izdajati« plemenito ii.e, katerega rodu si. sumničil bi. da je tvoja mati prelomila zakon, ko te je je la nositi." "Oče. ne govorit« tako!" "Ali hočeš zares med kramar sko ljudstvo? Ali te naj zares vi hm, kako bodeš pvnagal svoje mu vrednemu tastu oko-pavati vrt, ali kako bodeš na konju spre mljeval njegovo blago klical: Kupite, kupite lepe robe za groš za dva." Tv*la b*»de šlo t»kt», ne Intde. Pavel, ti poznaš očeta. Trd je kakor železo. Pavel, pazi, da se to relezo ne razžari. ne za puščaj pota. po katerem te vodi očetova roka, kajti pri moji veri, ako ne opustiš nepravega znanja in ne zapustiš te zlatarske dekli ce. nahujska! bodem na tebe pse." "Nikar se ne zaklinjajte. oče! Nenadoma mi je ljubezen natl vladala srce. Izuenadila me je Ako bi si hotel iztrgati ljubezen, moral bi si izirgati tudi srce." "Poberi se mi izpred oči, izro dek mojega ro»lu z.akriči divje (»regnrijanec in »koči k *id«, da l»i {»»grabil bat. Pavel se strese. Obrne se proti uri m. Očetu omahne roka. Spomni se. tla ni ravno hotel udariti sina in da ga je le prevarila vroča kri, "Ostani!" iz pregovori mirneje. Mladenič postoji. Ker imam izvršiti nekatere ra čune z gospo Gruberjevo radi sa mohorskih kmetov, osedla, si ta koj konja in jezdi v Samobor. Ni še dolgo, odkar sem pisal gospe j. Spravi zadevo na čisto ui prej, prodno se vrneš. Mi!" "Idem! Z Bogom, oče!" Od govori mladenič in odide. Omamljen pohiti Pavel v gozd. X'i mu žare. možgani m« vre j« v glavi, a na jtrsih se mu zdi, ka kor bi mu ležala gora. Zži se mit, da bi »e najrajši poyreznil v zem lio V urniu poleg njega se oglasi slavček, a Pavel ga ne sliši. Vrže se na tla. Moče npsliti, a napor mu je zastonj. Pred očmi se mu blišči, pri grlu ga davi. a gla va nm če počiti. Hrz pritisne vro ce čelo v mrzlo zemljo. Ker nič Velika otvoritev nove trgovske tvrdke |m4 Minn. I« PMW •——lam« cM|M«nm nMtoalva, #reeer1|e*ieee Hi maaalahlanMaa U ivmkt SAirail BRO». aateit*««!! i* lf«ovlM atprrtnn i tout— N—wiMtf otiHHia I Mi mš&iiihji MpNk«9ll|| Ml pr«|e ne pomaga, alt oči neg* i* po hiti v grad. "Nascsllajte mi konja za|)uve hlapcem totem skoči na konja v naglem diru j»oleti naprej, ka kor bi ga gonile izdane, o use. Uil je tih večer, nobenega gla su ni snsati. Lioote zvezdice fce bliscc na nebu. C»ozd je kakor mr tev. Samo sum jiotowa in topot 'Pavlovega kcHija sta siisati v noč ni tišin«. Pa ve i dospe iz gozda na polje. Na izhodu se je biedilo ru meno nebo, a na nebu se je že pri kazala rudece plameneča luna. (. rez pot, po katerem je jezdil Pa vel, potegne se dolga senca. Ka kor bi bil i/, zemlje vzrastel, pri kaže ste velik moz. Mesečina je od seval« od »vieiik nožnic, a črnje oči so se »vettlc v nenavadnem žaru. 'Kdo »i?" vpraša Pavel. "Bog z vami, mladi gospod! Miloš sem," odgovori velikan, U piraje se na dolgo puško. "i i »i, moj Miloš! Kam grei noč?'* "Iz Zagreba prnletn. Soluce me je var%k* in zaKc.siul sem se." "Kako je na tvojem domu?" "Svojce imam vse zdrave, hva la Bogu! Toda mene jc gnalo od hwe. 1'razna je. Manjka ji Mate", Mož umolkne in skloni glavo. Ali sc tnu je solza zabliscala v o čestl ali kaj Hog ve! ''No," ojunači se zopet velikan, "greje po Zagrebu &em slišal raz ne ituvice. Nekaj se kuha. Ljudje se httdujejo nad vašim očetom ra di rteke pravde kakor se mi zdi. Zbirah se v mestni hiši k posvetovanju." "Vsi Ha. v si!" "Tudi Krtrpiči Seveda tudi.' '"Poslušaj me, Miloš!" nat.iljuje Pftvcl nekoliko tišje, "radi nekih opravkov tnoram iti v Samobor." Naj li grem z vami?" Sam pojdem. Crez nekaj dni se vrnem. Ti pa pohaja v Zagreb in gledaj. kaj se godi so*elmo okolo /iatarjeve hise potem mi natančno poročaj vse. Z Bo gobt Z llogtm gospod!" od v rac Mi loš in gleda z.a Pavlom. "Hm! Vrag naj pozna mojega gospodar ja. V •svojem življenju še nisem videl takega čudaka. Zdivjan je kakor volk z gore." Po malem se po4a mož naprej za gozdnim potoki »m. Začne po pevati miljotno, žalostno pesem, kakor bi mu njo kri i/ srca. Do spe v si v globino neha pope vat i. In više se je po v pela na nebu lun«-. Po zagrebških ulicah ni videti žive duše Dremaje odpre zaspani vratar Pavlu mestna vrata. .Mla denič požene konja proti kame nim vratam. Mar li gre k teti na prenočišče? Da. šel bode k nji, tiHla poznej. Iz zlatarjevega vrta je dišalo bujno cvetje, ki je omam ijevalo dušo. Izza strehe je jel gle dati mesec po vrtnih gredah, a prednji del hiše je bil v senci. Mla denič ustavi konja. Tenia glej! Ali se ne svetli nekaj v senci? Da, svetli se nekaj. Ali je ženska? Da, dve ženski ste. Na klopi pred hi šo pričakuje Dora svojega očeta, a na stopnicah poleg nje sedi Magda. Ali bode oce kmalu pri šel Bog zna. Mestna gospoda se danes pri mestnem sodniku [»ogo varja nekaj tajnega. Čnj Kaj pa jc? "Jezus!" zakliče Dora in si pri krije obraz. Pred njo stoji Pavel. Senca my prikriva telo, samo glavo m« o seva bleda -mesečina. "I K»ra, jaz sem!"' oglasi se ml* denič z mehkim glasom in nagne glavo proti deklici. "Vi ste!" »glasi se starka, 'mi losti ji vi gospod! Pa zdaj? In ka kor goba ste vzrastli iz zemlje. Hog, reši me hudega straha Ali tako ne sme biti. nikakor ne sme biti! Pojdite, da se ne zgo di kaj hudega' Ako pride gospo dar —Hog pomagaj!" "Odidite. gospod Pavel!" dih ne Dora v strahu in dvigne roko. "Dora," odgovori Pavel živah no in vlovi dekle za roko, 'odi dem naj? Ali moreni?" "Joj, joj! Moj Hog!" zakoko daka starka "kakšna sramota, ve lika sramota! Cast in poštenje, go spod. kadar pri«lete o joldne, pr! durih! Toda ponoči in črez plot, oprostite, gosjKKl. kakor tat to je greh in sramota. Takega dovo ljenja ne najde noben človek v svetem pismu tudi gospode ne J" "Teta posvari Dora starko. "Kes je. kar govorim, Dora! Pojdi v hišo, tak«j pojdi v hišo. Ako nas zasači «»če ubije me. Dora, draga Dcra, idi v hišo. Moj Bog, moj P»g! Ako bi te tako viilela 5okoina mati!'' "Guspod Pavel, ako verujete v Bo^a pojdite!" šepeče Dora in prijema za roko. "Sel bodem, tod« poaluaaj me prej. Samo eno besedo moram povedati. Danes se mi je porinil v srce tu« preklinjati motam 4m, ketetega i« n4S* mtmiL Map llmj kmttrin CHISHOLM, MINK. Math. Bsriifl, tahilt VOZOVI IN KOČIJE ZA VSS SLUČAJE. Hi POROČAMO SB ZA POGREBE! Maks Shapero EVELETH, INK« Največa zaloga možkih te OlMk ikfti oblek, obuval, klobukov io kovčekov. PRIDITE IN POGLEJTE BLA- i GO! —DOBRO D06LI! A 47 Years IWaudi H*«« BEER •Lm4 Them AU" liqwiili rlivM Aiitift«! lk* Tema »e mi je delala pred očmi na srcu mi je ležal kamen in ko hudo mi je tilo. tla bi se l«il najrajši živ {*»lreznil v zemljo. Toda nevklna roka me je vzdra mila iz omotice in prišel sem k tebi, dekle. Ako hi mi bil pot za hranjeval lastni brat. ubil bi l»il. Kes« nisei n prišel na pošten v čin sem, toda okregaj me, Doia. «kregaj me \'ideti sem hotel vašo hišo in potem sem opazil te 1h- Sne me je zapeljalo črez plot, tisto srce. ki nosi v sebi z zlatimi pismenkami zapisano tvoje i me. Kam mi je šla volja, kam moč, kam (tamet Vse je le pri tebi. dekle moje. Takrat, ko sem videl, kako so ti po licu tekle sol ze prve ijubezni* do/devalo se mi je, da sanjam da sem v ram. da sem pri Bogu. Ali zdaj sem pri tebi. Držim tvf»jc» rAo dobro mi je, h, Dora, ne daj, da bi !i le to samo sanje reci, da me i maš rada. Dozdeva se mi. da e mi izneveriš, čeprav naju bodo hoteli drujji ločiti. Tudi jaz ti po daiem s\ojo roko, da hočem bi i le tvoj in da nočem fcledati b. iei a lici, ako nisem jxšten in i ste vesti." "Ne govori, ne govori, Pavel." xlijoviri dekle ihte, "da, da, t\ «. ja sem, a ne govori preveč acm srečna !M !n pade mu v naročje ko «c mu izmakne iz rok, reče: "Z liogotn, Pavel! Pojdi ve. tea "(ki pusti nam grehe, milosti ji vi Bog?" zamrtnra starka in odi de r. Doro v hišo. N'aglo odhiti Pavel na tvojem konju. (Dalje prihodnjič.) g* Nov premogokop. I* Bakbeda v Turkestanu po ročajo, da ao odkrili v bližini Darba Cataja premogovnik, ki je 10 globok in 7 verst dolgr. Pre mog je p*xioben antracitu in ne mtatj« tit ivepla ••, A. M. Murnil EVELJETH v Grant Avik Na|več|a zaloga MANUFAKTURNEG« IUC«, TVMSNC, Sila IN OTROČJIH OBLEX, KLMtJKft VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NA&0 ZALI IN PREPRIČAJTE SE O NASlH CEN EVELETH, MINN. MMlMltal« prtMlaaeh In 4« In lika odgovorno«« $67.000. oo O O Pošiljamo dinar In prodajamo parobrodM lis n slrairi stela, vas zivamjeio v zaitsljWik drtilifc. Poselite nas. »»»»»»W« "»»»M Malh. Matzeli Mesnica Zaloga syeiega In suhega mesa, doma bas, perutnine, rib IUL Rojaki podpirajte sv( ga rojaka! Dobro blago, nizke cene |ai MaoHtiktuu bitdn ia pocnljska prodajal Slogar Bra ELY, Minn. naznanja svojo novo otvoritev tor se priporoča v obiD V zalogi sveže irocerlsko Plačo. Bogati izbora motto opravo In obuval. NarotHa so dostavljajo Kapital $25.000. Preostanek $20 Osebna odgovornost $6,000.000. Obrestuje denar po Prodaja parobrodne liste In posilla d( /. v'- i h- #a aav strani., potornMt dajemo SMu Prid it« in ao propriealte v i v w i -V s S \n\n .poslovenil Silvester K. KOV ALL & SON Phone 80. 911 Grant Ave. Trade Mark Means Much CHISHOLM- FIRST NATIONAL BAl Chisholm- Minn.