Search America's historic newspaper pages from 1770-1963 or use the U.S. Newspaper Directory to find information about American newspapers published between 1690-present. Chronicling America is sponsored jointly by the National Endowment for the Humanities external link and the Library of Congress. Learn more
Image provided by: Arizona State Library, Archives and Public Records; Phoenix, AZ
Newspaper Page Text
BA’ALILII WOLYee ftT’EE’ OLTA’ DOODA NilGO YINIINAA NAAZHCHXp’ Kinlichfi’nii Biye’ Lukachukai, Arizona Ashiike nishljjdqq’ ’olta’ t’ad baa ninfsqago Naat’aanii Neez hoolyeegi Bilagaana Naat’aanii Neez wolyee dooleel lei’ ninfya. ’Olta’ dooleel shjj yiniiye ’akwii nfyaa la. ’Olta’ doo leel biniiye kin ’adaalyaa la. ’Aadoo ’alchfnf da’ffdooltahfgff ndahoh’eesh hodoo’niid. Dine la’ Ba’alflii wolyee nt’ee’ ’ef ts’fdd ’altse hane’ baa yft’qq shq’shin. Dine ba’atchim ’olta’j[’ ndeidiyoonil, ’ef bee bil da hodfflnih sh[(’ bi’doo’niid. T’aa shjj ’ako, "Dooda," dffniid. "T’aa nihf bil daholne’. ’fnda shf ndi sha’dlchfnf doo t’aa k’ad la’ nihaa nfltjj da/' yidffniid sh[[ la. Dine yil keedahat’f n§§ daats’f ’aldo’ t’aa ’akot’eego yee yida’asnii’. T’aa shjj ’ako hastof la’ baa nfya. T’aadoo le’e t’ad yeego yaa ndaat’finii la’. ’£f shjj ch’eeh naboozkan. ’Aadoo shjj t’aadoo nizaad nihoolzhfshf silaago la’ baa nadnadza. ’Ako naakidi ’azl((’ si l££’ ch’eeh ndajookqahgo. Yil keehat’finii t’aa ’altso ch’eeh ’aaI’[[d. ’Aadoo ’ei dine naat’aanii danilfinii, ’ei hastof ’alk’idqq’ naat’aanii danilfneeni’ do’ la’ ch’eeh nda boozkan. Biljj’ Lizhinii yeeni’, ’Ats’qqsf yeeni’, ’inda la’ Beesh Chxq’f wolyee nt’ee’, ’ef naat’aanii danil([ nt’ee’ ’ffddq’. T’aa ’fiyisff ch’eeh hdabooskan hodoo’niid ’ffdqq’. ’Aadoo shjj t’aa ’ach’j’ nda’odlfigo biniinaa bee’eldqqh ’ahandayiizhjaa’. Dff bee’eldqqh ’ahandajiizhjaa’fgff shjj 'fnda bik’ehgo Naat’aanii Neez wolyehqq shjj silaago hach’[’ yi yffl’aad. Silaago haa dooneel dffniid. T’da ’ako Shash Bitoo goo silaago yeekeed la. ’Ako sh£( t’aadoo dajiniihf Naat’aanii Neezgi silaago ninfna. ’Ako kodi ’ef doo hoi beedahozin da. Kodoo sh[[ la’ kingoo ’ajffya. Tsffsko jooiyeego ’ef naalyehe bahooghandi jinfyad shjj nt’ee’ silaago ninfnaa lago dziiltsa. ’Ako ndi t’oo t’aa ’akwii ho’diiltsood la. Bee’eldgqh yazhf hqqh dah sitqq nt’ee’ ’ef haghaatqq la. Dine naalyehe ba hooghangi nijiikaahii t’aa ’altso t’oo yah ’aho’dii’nfilgo dfkwff shjj yiskqq la Ba’alflii wolyeii bich’i’ dah ’adidooneel biniiye hasht’e hodi’neeh bind. Altso hasht’e hodiidzaago shjj ’fnda lah k’adqq haiilkaahgo dah ’adiina. Tooh tat’da goyaa. ’Ako sh££ ’fnda ’akqq da bighanfgff la’ hada’dees’jj’. "Naghaf ’anfzahgi yflk’idgo t’ah nt’ee’ bitsjjgi t’oo ’ayoigo silaago yineel," j inf, "k’adqq haiilkaahgo. ’Akwii tsinaabqqs bitiingo ’akoyaa yineel," jinf. "Doo doodagoo nlef silaago nihahastof y§§ yich’[’ deeznaago ’adaat’jj la. Doo hodffna’ la’ bil holne’," hodoo’niid jinf. ’Aadoo sh££ t’aa ’ako dine la’ ’akqq dah diilwod. T’ah woyahdi la’ naahooghango ’akwii Iff’ la’ dah da haastl’qqgo ’akqq nfzhdiilwod jinf. ’Ako ndi t’aa bich’j’ jooltl’eelgo silaago honfna jinf. Kojf yflk’idgo bitsjjgoo t’ah nt’ee’ Ijj dinflheel jinf nfladhd§§’ naaniinflkqqgo. Naakigo ’alkee’ nflef ’anizdadgoo ’alkee’ !££’ dinflheel jinf. ’Alaqjj’ t’aa dfkwff Ijj’ dah shijaa’. ’£f t’aa dine silaago danilfnfgff ’adaat’jj 1a jinf. T’ah nt’ee’ ’abfnfgo yaago dine ’ahijeeh. La’ Ijj’ bil ’ada halyeed. Shibee’eldqqh nt’ee’ ’ef dine ’abfnfdqq’ yaago dah diilwod yeq yil dah diilwod la. Silaago y§q nlei kojfgo niist’aahdi kf’iit’i’go ’aadi ’anft’i’ yinfkakai. Kojfgo tabaqhgi ’ef hooghango. T’aa nlef ’anft’i’ yinfkakai doo Ijj’ bil haajee’ nlef hooghan si’anqq bich’j’go. Dine silaago danilfnfgff ’alqqji’ Ijj’ bilyijah. ’Aadoo nlef hoo ghan y§§ binaago. Bine’doo Naakaii Dine’e dabijinf, ’Asdzaan Bitl’fzf Lichf’f Biyaazh dabijinf, ’ef t’ah naagha, ’fnda la’ Tl’oh Tsahii wolyee nt’ee’, la’ Bilf(’ Nitsxaazii wolyee nt’ee’, la’ ’ef Yabini wolyee nt’ee’, la’ ’ef ’Oola dabijinf nt’ee’ ’ef alaqj[’ Ijj’ bil yijah. ’Oola wolyeii shjj ’ef dff hastjjn naachxq’fgff naa ghaagi bil beehozingo haa’nf’eezh. Hooghan si’an§§gi !££’ bil ninfjee’. Tcbohjf dine la’ Baad (Bob Martin) dabijinf ’eidf Bi lagaana silaago Haskeejf Naat’aah nilfinii ’altse hooghan gone’ yil yah ’ahi’noolchaq’ jinf. Ba’alflii y§§ woniijfgo sit£[go t’dadoo nahidiitadf yik’i dah neeshjjjd jinf doo ’alts’aq’ hasil. ’Aadoo tl’oogoo ch’fhonfdz[[z jinf. Dine Baad wolye dishnfnfgff ’ef t’aa nflefdqg’ Naat’aanii Neez ya ’ata’ halni’go yil tadff’aazh. Silaago la’ yah ’dndandajee’go ’ef naanala’ hastiin bil dzizkee nt’ee’ ’ef deisilgo ch’fdeizdzijz jinf. ’Ako t’aa ’ajflah ch’fdahazh’eezh jinf. Dff hastii’ Ba’alflii wolye dishnfnfgff nahalaa nt’ee’ 1a jinf. ’Asdzanf la’ bqqh dah haz’qqgo ’ef yik’i hataal nt’ee la jinf. ’Aadoo ’fnda ’ef hajish yq§ hats’qq’ ch’fdayiiskaad jinf ’ef sh{( silaago ’adaat’j. £f ’akodahoot’jjd doo sh[{ t’aa ’akwii dahotq’go dine bil hazaad danichxq’ yq<?ni’ t’da ’akwii nehejeehgoo t’aa ’bajj’ dabi’diiltsoodgo wonaasdoo t’oo ’ahojfyof ’alah ’dbi’diilyaa jinf. Aadoo ’ei Ba’alflii joolye dishnfnfgff hahastof nt’ee’, Bil Nahalchin joolyee nt’ee’, t’aa ’fiyisff hastiin jfl£[go, doo do’ ha’at’fi da bfyah jinoojffl ’at’ee da ndi t’ah nt’ee’ ’aad§§’ jooltl’eel jinf. Silaago dahochfidgo ’akqq naanf’dzoolts’[[lgo t’ah nt’ee’ kod’qq’ joolwol jinf. ’Aadoo ’ef t’oo naaho’diiltsood jinf t’aa ’aajj’. T’ad ’ako nflahgoo bi’doo’niid jinf silaago yqq. T’aa ’ako nfldahgoo Ijj’ bil nikidadiijee’ jinf. T’ah ’abfnfdqq’ nahodah dqq’ dine hane’ yideez’q y ini iye ’eelwod yq§ ’ef naghaf ’akohjf shadi’aah bich’ijfgo chaha’oh la’ si’qago bine’gi t’iis halgizhgo ’ff’aago, ts’fdd beezhnfltso gonaa k’elne’go, ’ef shjj bigiizhdqq’ jideez’jjgo kodoo silaago la’ hoi ’adeesdgqh 1a ts’fdd hatda’ gone’. Shf ’ef nlef nadnalahdi, t’ah yodahdi ’atah naasha. ’Aadoo nidiniilt’eego ’aad§q dah ’ahidfnfilchdd’. ’Ako nlef ’at’eejf Ba’alflii yq? bil ’ooneel. Hoi nda’diisdelqq do’ t’aa ’ajfltso. T’aa ni’ bilqajj’ jookahgo silaago hakee’ !££’ bil yikah. Kot’eego hodi’noolkal. Naanala’ t’ad dine silaago danilfnfgff ’ef ha- Iqqjj’ !([’ bil yikah. ’Ako bita’gi t’aa ni’ jookah. Nlef tooh nfwoh wonaanfjf ha’aznaago nihf hooghan y£§gi ’ahininiil chqa’. ’£f hastiin nahalaa Nt’ee’ hak’i nahaghdhqq t’eiya konibqahgoo dzizda. Leeshch’ih bee jilbaago. Yaateel yqq ’ef ’adaadin. ’£f nlef tl’oo’di nikidadel’a. Hastiin be’eze’ yq§ do’ nlef tl’oo’di nikidadel’a. ’Aghaal, ’fnda ’ats’os yqq da. ’Aadoo ha’at’ff sh[[ ’adaat’e t’od ’ahayof ’aadi nikidel’a. T’aa ’ako dah naa’ahidfnfilchdq’. Naanalahgo hooghan lei’gi nad’ahininiilchdd’. Dt’ee’ nihahastof yqq ’akqq ’altso ’abi’doojaa’ dajinfigo saanii hadhgoo shjj dajicha ’akwii. Silaago t’aa naakfhf t’aa ’akwii naa’aash lei’ ’ef ’akwii nihaa nf’aazh hooghangi. Nahgoo heel yine’goo na’ach’id nt’ee’ ’addff’ tsii’detaan daniljigo t’od daatseedgo ’dad§§’ hayffnil. Naaki daashin ’ef hayffnil. ’£f t’oo dah yidiijaa’. Haashfj yiyiilaa shq’shin. "Naghaf wodahjf ’adeesdqqh yiists’qq’ ni’. Ha’at’ff 1a ’at’jj Id? Haa’fshq’ ’akqq ’ahidfnolcheehgo nol’f," nihi’doo’niid. ’Aadoo ’akqq dah ’ahidfnfilchqq’. ’Aadi ’ahininiilchaq’ nt’ee’ dine ’abfnfdqq’ shi bee’eldqqh dah yidiitdnqq ’at’jj la. Bee’eldqqh y§§ ’ef t’od nahgoo cha ha’oh biih yf’d. Dine naanala’ ha’ayeehgo, Woo’ ’Adinii wol yeego, ’ef shjj ts’fdd ’altse haa yflwodgo bee’eldqqh y§q hqqh k’e’iyff’ah. ’Aadoo sh££ biziiz yik’fideezdiz doo chaha’oh yiih yiyfftsi la. ’Aadoo shjj ’ef dego nadza. ’Aadi haghan nt’ee’go. ’Aadi shjj yaa nahoolni’. T’ah nt’ee’ ’aadqq’ saanii dayfjeeh. Hwe’esdzqq doo hatf’azinf danilfinii do’ la’ ’aadq§’ dayijeeh. Hwe’esdzaanfgff ’ef shf shilah niljjgo. ’Akwii nijiizhjee’ doo beeldlef bikaa’ ndahosiiltj. ’Aadoo dah ndahodiiltsooz. Doo deeghanfdi hooghan ndi t’aa ’ako ndi ’aadi nfdahosiiltsooz. ’Aadoo t’aa ’ako doo dine nfjodle’ ’at’ee da ndi ’linaajf da hataalii la’ chooz’jid. Hak*i hataalgo t’dala’i yiskq. Biiskanf t’od honiidoifgo ’ajfdin si Ijj’. ’Ako ’ef kot’eego ho’diisyj si Ijj’. Ditle’e Yazhf wolyee nt’ee’ ’ef. Ndawoyahjfgo shjj ’aldo’ naanala’ bee’eldqqh naajootjjlgo silaago naadahooltsqd Id. T’aa ’ayfdfdqq’ bee’eldqqh jootjjlgo silaago hach’j’ Ijj’ bil dah diijee’ jinf. ’£f Ba'alflii Bida’ daho jinff nt’ee’. ’£f shjj silaago hach’j’ Ijj’ bil ndiijee’go yajiiltaal. T’aa ’ahanfgi ’anft’i’ binfkajflwod jinf. Silaago y§§ ’anft’i’ ch’eeh ’qq ’adeileehgo nfzaadgoo bits’a jflwod jinf. Daholdon ndi ndahwiisffhgo. Silaago tdlt’eego hakee’ Ijj’ bil yijah jinf. T’aa k’adqq Ijj’ hwejeehgo nfwohdi naa’nft’i’go ’ef binfka nad jflwod jinf. ’Ako ’fnda hajaad k’adayfflk’eh jinf hach’ozh gone’. T’ah ndi ch’eeh ’qa ’anaadeidleehgo t’aa shqq tooh nflfn§§ goyaa ’ajooltl’a jinf. Bis bfnfdeedljjgo ’akodeg hadzis’na’ jinf. ’£f bis nt’i’ yqq bitsjjjj’ Ijj’ bil ninfjee’ jinf silaago y§§. ’Aadoo t’oo nat’qq’ Ijj’ bil dah nfdiijee’ jinf. Dff silaago nat’qq’ Ijj’ bil naajahgo shjj ’akqq da’ak’eh lei’gi la’ bee’eldqqh ’ayah jiniil’aago naadahooltsqq la. ’£f Ba’alflii Baadaanf nt’ee’, Naabaahii Yazhf wolyee nt’ee’, ’ef ’ajft’jj 1a jinf. ’Aadi t’oo bee’eldqqh jiniil’aago hak’ijj’ Ijj’ bil ninfjee’go t’oo hoi naada’deesdqqh 1a jinf. T’ah nt’ee ’ako t’eego t’aa ’akqq dziztj jinf. Bee’eldqqh y§§ ’ef dah deidiitqq 5